NIJZ dopolnil priporočila za prebivalce po požaru
Še posebej zaščitimo otroke - naj ne izvajajo dejavnosti pri katerih se zelo praši, naj se ne igrajo na zemlji ali v peskovniku, tudi če je bil peskovnik v času požara pokrit
Dim nad Ljutomerom ob požaru
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je dopolnil priporočila za prebivalce po četrtkovem požaru v Ljutomeru. Spodaj objavljamo vsa dopolnila in opozorila. Znani pa so tudi rezultati analiz po požaru.
12. junij 2017
Dopolnitev priporočil za prebivalce po požaru v Ljutomeru
Vrtci in šole, CŠOD, športna društva in druge organizacije, ki vključujejo otroke in šolarje na prizadetem območju, naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.
9. junij 2017
Napotki prebivalcem ob večjih požarih
Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju.
Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.
Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje in pekočo bolečino oči ter izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se lahko poslabšajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja.
Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.
Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.
Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z nevarnimi organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla ter površinske in podzemne vode, tako bi se lahko preko podzemne vode onesnažili vodni viri in posledično tudi pitna voda.
Priporočila za prebivalce:
Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.
Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru, previdno slecite kontaminirano obleko, s čim manjšim prašenjem ter jo shranite v plastično vrečko. Glede nadaljnjega ravnanja z obleko spremljajte nadaljnja navodila. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
Izogibajte se prizadetih območij, razen, če so reševalne ekipe že sporočile da je vrnitev na prizadeta območja varna.
V kolikor je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
Izključiti je potrebno umetno prezračevanje, če ima zajem zunanjega zraka.
Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognete dokler ta območja niso očiščena.
Za preprečitev vnosa preko kože se izogibajte dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete stran od ognja oz. pogorišča in se ne zadržujete v območju dima.
Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
V kolikor se oskrbujete z vodo iz kapnice do nadaljnjega oziroma novih priporočil odsvetujemo njeno uporabo.
Priporočamo, da vrtnine in sadje, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove, do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
Če je možno, preprečite raznos onesnaževal (pepela) v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti predel, iz vrta v stanovanje). Pred vstopom v bivalne prostore z mokro krpo/brisačo obrišite tudi hišne ljubljenčke in tudi zanje poskrbite, da se ne oz. čim manj zadržujejo na onesnaženem območju dokler ta območja niso očiščena.
Vrtci in šole na prizadetem območju naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.
Dopolnitev priporočil za prebivalce po požaru v Ljutomeru
- Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
- Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.
- Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognete dokler ta območja niso očiščena.
- Priporočamo, da vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo in se ne dajo ustrezno olupiti, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove, do objave nadaljnjih navodil.
- Intenzivno gibanje na prostem odsvetujemo, še zlasti tiste dejavnosti, pri katerih se zelo praši. Kdor se vseeno odloči za to, naj pri tem vsaj čim bolj omeji stik z zemljo, travo, peskom, prahom, po gibanju si temeljito umijte roke in dele telesa, ki so prišli v stik s prahom, zemljo, travo. Na vplivnem območju požara zaradi ugodnih vremenskih razmer, ki te dni vabijo ob vodo, dodatno odsvetujemo tudi izvajanje aktivnosti v in na površinskih vodah.
- Za preprečitev vnosa preko kože se izogibajte dotikanju izpostavljenih površin, tekočin in prahu, povezanim s požarom tako, da se izogibate območjem, kamor se je širil dim.
- Svetujemo, da redno čistite prah na površinah v bivalnih prostorih. Okenske police, igrala in vrtno pohištvo očistite z detergentom.
- Če je možno, preprečite raznos onesnaževal z zemljo, peskom in prahom v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti predel, iz vrta v stanovanje). Pred vstopom v bivalne prostore z mokro krpo/brisačo obrišite tudi hišne ljubljenčke in tudi zanje poskrbite, da se ne oz. čim manj zadržujejo na onesnaženem območju dokler ta območja niso očiščena.
- Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje. Če se oskrbujete z vodo iz kapnice, do nadaljnjega oziroma novih priporočil odsvetujemo njeno uporabo. Svetujemo, da prekinete dotok s streh in drugih površin v zbiralnik kapnice, zaradi spiranja morebitnega onesnaženja.
Vrtci in šole, CŠOD, športna društva in druge organizacije, ki vključujejo otroke in šolarje na prizadetem območju, naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.
9. junij 2017
Napotki prebivalcem ob večjih požarih
Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju.
Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.
Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje in pekočo bolečino oči ter izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se lahko poslabšajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja.
Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.
Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.
Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z nevarnimi organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla ter površinske in podzemne vode, tako bi se lahko preko podzemne vode onesnažili vodni viri in posledično tudi pitna voda.
Priporočila za prebivalce:
Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.
Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru, previdno slecite kontaminirano obleko, s čim manjšim prašenjem ter jo shranite v plastično vrečko. Glede nadaljnjega ravnanja z obleko spremljajte nadaljnja navodila. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
Izogibajte se prizadetih območij, razen, če so reševalne ekipe že sporočile da je vrnitev na prizadeta območja varna.
V kolikor je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
Izključiti je potrebno umetno prezračevanje, če ima zajem zunanjega zraka.
Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognete dokler ta območja niso očiščena.
Za preprečitev vnosa preko kože se izogibajte dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete stran od ognja oz. pogorišča in se ne zadržujete v območju dima.
Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
V kolikor se oskrbujete z vodo iz kapnice do nadaljnjega oziroma novih priporočil odsvetujemo njeno uporabo.
Priporočamo, da vrtnine in sadje, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove, do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
Če je možno, preprečite raznos onesnaževal (pepela) v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti predel, iz vrta v stanovanje). Pred vstopom v bivalne prostore z mokro krpo/brisačo obrišite tudi hišne ljubljenčke in tudi zanje poskrbite, da se ne oz. čim manj zadržujejo na onesnaženem območju dokler ta območja niso očiščena.
Vrtci in šole na prizadetem območju naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.
