Arbitražni sporazum bo mejo določil tudi v Prlekiji
Potem ko vsi več ali manj čakajo, kakšna bo razsodba glede meje v Piranskem zalivu in stika Slovenije z odprtim morjem, je predvsem za prebivalce tako ene kot druge države bolj pomembno, kakšna bo razsodba meje na kopnem
Razkrižje
Od odločitve arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško nas
loči še dober teden, saj bo razsodba javno objavljena v četrtek, 29.
junija, ko jo bo med 14. in 16. uro predstavil predsednik arbitražnega
sodišča Gilbert Guillaume.
Potem ko vsi več ali manj čakajo,
kakšna bo razsodba glede meje v Piranskem zalivu in stika Slovenije z
odprtim morjem, je predvsem za prebivalce tako ene kot druge države bolj
pomembno, kakšna bo razsodba meje na kopnem. Tudi v Prlekiji, na
Razkrižju, ki meji na Hrvaško in občino Štrigova, je nemalo primerov,
kjer meja nekaterim gospodinjstvom deli hiše, dvorišča ali zemljišča. In podobnih primerov je ob Muri še veliko več.
Prebivalci ob slovensko-hrvaški meji v Pomurju tako pričakujejo, da bo arbitražno sodišče v Haagu potrdilo mejo na Muri oziroma stanje, kakršno je bilo 25. junija 1991. Čeprav ne pričakujejo posebnih incidentov, marsikoga vznemirja dejstvo, da bo zaradi meje treba urediti več birokratskih formalnosti, skrbi pa jih tudi, da bodo zaradi političnih nesoglasij obeh držav spet prav oni prikrajšani za mirno vsakdanje življenje. Več o tem si lahko ogledate v prispevku RTV Slovenija.
Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje, je ob tem povedal, da bi bila "prava mala tragedija, da bi arbitražni sporazum in razsodba arbitražnega sodišča, namesto končne rešitve 26-letnih sporov med sosednjima državama glede poteka državne meje, povzročila nasprotne učinke, ponovno zaostrovanje sporov. Tega si ljudje na obeh straneh meje, med Razkrižjem in Štrigovo, ne želimo". Kot je znano, sosednji občini Razkrižje in Štrigova zelo dobro sodelujeta na številnih področjih. Štrigova je sicer pred drugo svetovno vojno in po koncu vojne leta 1945-1947 pripadala Okraju Ljutomer.
Po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča bo Slovenija imela na voljo šest mesecev, da ga uveljavi, kar bo velik zalogaj za vlado in državni zbor, saj bo treba popraviti kar nekaj zakonov. Hrvaška pa arbitražo ignorira in kot razlog navaja prisluškovalno afero, ki je po njenem mnenju tako hudo prizadela integriteto postopka, da v njem ne more več sodelovati.
Prebivalci ob slovensko-hrvaški meji v Pomurju tako pričakujejo, da bo arbitražno sodišče v Haagu potrdilo mejo na Muri oziroma stanje, kakršno je bilo 25. junija 1991. Čeprav ne pričakujejo posebnih incidentov, marsikoga vznemirja dejstvo, da bo zaradi meje treba urediti več birokratskih formalnosti, skrbi pa jih tudi, da bodo zaradi političnih nesoglasij obeh držav spet prav oni prikrajšani za mirno vsakdanje življenje. Več o tem si lahko ogledate v prispevku RTV Slovenija.
Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje, je ob tem povedal, da bi bila "prava mala tragedija, da bi arbitražni sporazum in razsodba arbitražnega sodišča, namesto končne rešitve 26-letnih sporov med sosednjima državama glede poteka državne meje, povzročila nasprotne učinke, ponovno zaostrovanje sporov. Tega si ljudje na obeh straneh meje, med Razkrižjem in Štrigovo, ne želimo". Kot je znano, sosednji občini Razkrižje in Štrigova zelo dobro sodelujeta na številnih področjih. Štrigova je sicer pred drugo svetovno vojno in po koncu vojne leta 1945-1947 pripadala Okraju Ljutomer.
Po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča bo Slovenija imela na voljo šest mesecev, da ga uveljavi, kar bo velik zalogaj za vlado in državni zbor, saj bo treba popraviti kar nekaj zakonov. Hrvaška pa arbitražo ignorira in kot razlog navaja prisluškovalno afero, ki je po njenem mnenju tako hudo prizadela integriteto postopka, da v njem ne more več sodelovati.
