Rimske Toplice: Spomin na ruske ujetnike

Rusi, Čehi, Slovaki in Poljaki v 1917/1918 gradili »Rusko stezo«

Filip Matko Ficko, torek, 1. avgust 2017 ob 08:13
V spomin na graditelje »Ruske steze«

V spomin na graditelje »Ruske steze«

Ko se spomnimo »Ruske kapelice« pod Vršičem, ki so jo postavili ruski ujetniki med 1. svetovno vojno, ko so gradili cesto čez Vršič, nam pride na misel še eden izmed objektov, ki so ga zanamcem v Sloveniji zapustili ruski ujetniki: gre namreč za »Rusko stezo« pri zdravilišču v Rimskih Toplicah.

Tako imenovano »Rusko stezo« so pričeli graditi leta 1917 in ime je dobila po ruskih ujetnikih, ki so bili v večini. Toda poleg ruskih vojakov je bilo še nekaj Čehov, Slovakov in Poljakov. Bivali so v šotorih na tedanjem tenis igrišču, v gozdu nad tedanjo Vilo Sanhof. Kuhinjo so si uredili na današnjih Malih iglah. Pot je začelo graditi 47 ujetnikov, zima konec leta 1917 in v začetku leta 1918 je bila zelo ostra in nekaj ujetnikov ni dočakalo pomladi. V mesecu oktobru 1918 je bila 1216 metrov dolga sprehajalna pot – steza, imenovana »Ruska steza«, dograjena in se je v takšni obliki ohranila do današnjih dni.

Sicer pa so Rimske Toplice znane predvsem kot naravno zdravilišče. Izpod 655 metrov visokega Stražnika iz razpok v triadnih dolomitnih skalah izvirajo vrelci s termalno vodo. V letih med 1769 in 1845 so bili najdeni spomeniki in žrtveniki, posvečeni boginjam in nimfam še iz časov Rimljanov na tleh Slovenije. Kajti le-ti so si že leta 39 pr. n. št. omislili prve bazene s toplo, vročo in mrzlo vodo. Rimske Toplice se kot toplice prvič omenjajo leta 1486 v Oglejski listini, saj so tedaj Habsburžani že 30 let koristili toplice po izumrtju Celjskih grofov (1456). V vseh obdobjih so bile toplice dobro obiskane z vsega sveta in tako še danes v parku najdemo številna eksotična drevesa: orjaške sekvoje, kanadske čuge, japonske hloe, kalifornijske cedre in številna druga drevesa ter grmovnice. Leta 2008 je bil v Rimskih Toplicah povsem prenovljen Sofijin dvorec in to zdravilišče je izredno dobro obiskano.


Več v Kultura in izobraževanje