Štorklje se že pripravljajo na odhod proti jugu

Glede na to, da je letošnje leto (vsaj doslej) na skrajnem severovzhodu države, minilo brez večjih neurij, toče in močnega vetra, tako da, v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, ni poginilo veliko predvsem mladih štorkelj in ni bilo uničenih gnezdišč, so mnogi "simboli Pomurja" - štrki (štorklje) uspešno preživeli. Tudi pogoji za prehrano mladičev so bili odlični in se je letos zato namnožilo veliko štorkljic. In sedaj se že mlade štorklje pripravljajo za daljše letenje, tako da nas je na zelo lep in prijeten prizor opozorila prekmurska veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., ki je s svojega balkona opazovala izjemen prizor, ki tudi sam nikoli prej ni imel priložnost opazovati, čeprav je velika ljubiteljica živali in rešiteljica tudi štorkelj. Mnoge, ki so tako ali drugače poškodovane in ne morejo leteti na jug, namreč pri njej živijo že leta.

Tokrat pa je na travniku in strnišču nedaleč od svoje hiše in veterinarskega inženiringa, v Moravskih Toplicah, pozno popoldan in ob sončnem zahodu opazila nekaj nenavadnega, predvsem pa pravi prizor za dušo in srce. Na nekaj deset kvadratnih metrov se je namreč zbralo nad 30 štorkelj, ki so po eni strani iskale hrano, po drugi pa se že pripravljale za daljše potovanje, s tem, da so se predvsem mlade štorklje učile leteti. Ni jih motilo niti zaustavljanje vozil, opazovanje in fotografiranje, le nikakor niso bile pripravljene počakati na enem mestu, da bi jih vse skupaj ujeli v objektiv. Veselo so tekale sem in tja, s svojo množičnostjo pa napovedovale, da bo letošnje leto tudi med ljudmi v Pomurju najverjetneje zelo plodno.

In zakaj se štorklje kar naenkrat zbirajo v tako velikih skupinah, čeprav po vročini in koledarsko, za to še vedno ni čas? Toda očitno je, da se tudi nad pomursko ravnico vedno bolj približuje jesen. To pa še posebej naznanjajo omenjene »dolgonoge in dolgokljune« štorklje, ki sicer prihajajo z juga, a jih pri nas le lahko štejemo kot »avtohtone« ptice. Ne le v Moravskih Toplicah temveč tudi drugje po Pomurju, ki spada med osrednja območja domovanja štorkelj, je možno videti večje jate štorkelj, ki se zbirajo in »vadijo« jadranje na dolgo pot. Posebej je potrebno pripraviti letošnje mladiče, ki nimajo preveč izkušenj z letenjem še posebej z dolgimi »potovanji« proti Afriki. Tako mladiči pod budnim očesom mater in očetov še posebej sami vadijo letenje na travnikih in s tem nabirajo moči za dolgo potovanje. Veterinarka Smiljana Nabergoj, omenjena ljubiteljica in nekakšna rešiteljica mnogih štorkelj, pravi da ni nič nenavadnega, da se štorklje že zbirajo. Že pred 15. avgustom naj bi namreč prve jate odletele proti jugu. Predvsem naj bi se na dolgo pot prvi odpravili mladiči ter starejši samci, ki so tudi prvi prišli k nam, in vedno pripravljajo domovanja. Pozneje pa se bodo proti Afriki odpravile še samice in preostali mladiči, ki sedaj še niso pripravljeni. Nabergojeva dodaja, da se klima spreminja in tudi letos naj bi štorklje na jug odletele vsaj teden dni prej kot običajno. Zelo žalostna je, da le desetina mladičev preživi let na jug...

V Sloveniji je nad 400 gnezd
Sicer pa število belih štorkelj v Sloveniji v zadnjih letih ne upada, vendar pa k temu bolj kot dobra reprodukcija domačih parov pripomore tudi priseljevanje iz drugih območij. Poleg tega raziskava kaže, da se širi tudi naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji, in sicer proti jugu in zahodu, kot ugotavljajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zadnji večji popis bele štorklje v Sloveniji je sicer sodil v okvir že šestega mednarodnega popisa te ptice, ki poteka po vsem območju njene razširjenosti. Gre za akcijo, ki se odvija vsakih deset let, idejo zanjo pa je dal in jo sprva koordiniral nemški raziskovalec bele štorklje Ernst Schuez. Slovenski popis naj bi pokazal, da je v Sloveniji nad 400 gnezd, kar kaže, da štorklje imajo rade Slovenijo in njene ljudi. Slovenska populacija bele štorklje je skoncentrirana v severovzhodni Sloveniji, največ parov gnezdi na Murski in Dravski ravni, v Slovenskih goricah in na Goričkem. Najvišji gnezditveni uspeh so imele štorklje na Krški ravni in v Beli krajini, ter Dravski in Murski ravni. To dokazuje, kako pomembni so ekstenzivni travniki za življenje štorkelj, poudarjajo v Društvu za opazovanje ptic in dodajajo, da prizadevanja za njihovo ohranitev lahko pripomorejo k ohranjanju travniških vrst ptic. Intenzivno kmetijstvo, še pojasnjujejo v društvu, je močno prizadelo številne evropske populacije bele štorklje - na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Švici. Zaradi intenzivnega kmetovanja so namreč izginili ekstenzivni travniki, polni žuželk, plazilcev in malih sesalcev, ki so hrana beli štorklji. V teh državah zato danes bele štorklje umetno vzrejajo in ponovno naseljujejo.

Žalostna pa je tudi splošna ugotovitev, da veliko štorkelj, predvsem mladih pogine zaradi neizkušenj, ko se zaleti v žice daljnovodov in tudi sploh v različne ovire (Tokrat nam je fotografije treh mrtvih štorkljic posredoval tudi Simon Šipek, predsednik PGD Grabonoš in član LD Negova op.p.). Kljub temu pa je v Sloveniji zabeleženo povečanje števila gnezdečih parov, kar je po mnenju strokovnjakov posledica predvsem priseljevanja štorkelj od drugod, kjer so njihove življenjske razmere še bistveno slabše kot v naši državi. In lepo bi bilo, če bi v Slovenijo »prinesle« tudi več otrok, kajti ob trenutni nataliteti v naši državi, se lahko zgodi, da bomo v nekaj stoletjih izumrli…