Skupina Agrana-Studen kupila del tovarne sladkorja v Ormožu
Ormož se počasi spet vrača na »zemljevid sladkorja«. Skupina bo v Ormožu imela pakirno-logistični center za EU in Zahodni Balkan.
Tovarna sladkorja Ormož
Skupina Agrana-Studen, sestavljena iz skupine Agrana in holdinga Studen, ki v Sloveniji preko hčerinskega podjetja Agragold prodaja sladkor in jedilno olje, s sedežem na Dunaju, je kupila pakirni center, silos in skladišča v Ormožu, prostore nekdanje Tovarne sladkorja Ormož (TSO). Skupina bo v Ormožu imela pakirno-logistični center za EU in Zahodni Balkan.
Del tega so tudi silosi za shranjevanje sladkorja, ki bi jih naj ob zaprtju tovarne sladkorja podrli, a ker jih niso, nas je Bruselj kaznoval s plačilom 8,7 milijona evrov. V teh silosih bodo lahko skladiščili več kot 40 tisoč ton sladkorja, hkrati pa bo to tudi edina pakirnica sladkorja v Sloveniji za potrebe industrije in trgovine. Nove prostore bodo prilagodili proizvodnim zmogljivostim skupine Agrana-Studen in postavili pakirno-logistični center, od koder bodo oskrbovali zlasti slovenski in hrvaški trg ter države CEFTE (The Central European Free Trade Agreement – Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini).
Del tega so tudi silosi za shranjevanje sladkorja, ki bi jih naj ob zaprtju tovarne sladkorja podrli, a ker jih niso, nas je Bruselj kaznoval s plačilom 8,7 milijona evrov. V teh silosih bodo lahko skladiščili več kot 40 tisoč ton sladkorja, hkrati pa bo to tudi edina pakirnica sladkorja v Sloveniji za potrebe industrije in trgovine. Nove prostore bodo prilagodili proizvodnim zmogljivostim skupine Agrana-Studen in postavili pakirno-logistični center, od koder bodo oskrbovali zlasti slovenski in hrvaški trg ter države CEFTE (The Central European Free Trade Agreement – Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini).
Slovenija se zdaj s sladkorjem oskrbuje v tovarnah na Madžarskem in v
Avstriji, kjer ima Studen Holding organizirano proizvodnjo sladkorja,
nato pa ga v reinfuzi skladiščijo v silosih, po novem pa ga bodo lahko
skladiščili v silosih v Ormožu, kjer ga bodo naknadno dodatno očistili,
presejali in zapakirali.
Skupina Agrana-Studen se ukvarja tudi s proizvodnjo sladkorja, sploh pa s trgovino in distribucijo sladkorja, sladkih izdelkov in glukozno-fruktoznega sirupa, ki ga uporabljajo pri proizvodnji pijač kot nadomestek za beli kristalni sladkor. Skupina proda več kot 400 tisoč ton sladkorja na leto, od tega približno 250 tisoč na trgih Zahodnega Balkana ter približno 150 tisoč ton na trgih Bližnjega vzhoda. Lani so ustvarili 200 milijonov evrov prihodkov, zaposlujejo pa 210 ljudi.
Skupina Agrana-Studen je sestavljena iz »joint venture« podjetij, ki sta jih ustanovila Agrana Skupina in Studen Holding, ki v Sloveniji posluje že več kot 23 let in preko lastne distribucijske mreže Agragold ter istoimenske družbe s sedežem v Ljubljani svojim industrijskim kupcem, kot tudi končnim potrošnikom, zagotavlja sladkor in jedilno olje najvišje kakovosti.
Tovarno sladkorja zaprli pred dobrimi desetimi leti
Tovarno sladkorja Ormož so nizozemski lastniki zaprli pred desetletjem zaradi evropske sladkorne reforme ob podpori države. Za zaprtje in prestrukturiranje tovarne so lastniki in država prejeli evropska sredstva v višini skoraj 35 milijonov evrov. A ker se oktobra sladkorne kvote ukinjajo, si Združenje pridelovalcev sladkorne pese prizadeva, da bi znova obudili pridelavo sladkorne pese in v ta namen ustanovili zadrugo Kooperativa Kristal. Spomladi so ocenjevali, da bi bila najcenejša postavitev tovarne na območju nekdanje tovarne v Ormožu, aktualne pa so bile tudi nekatere lokacije v Prekmurju.
Izsledki študije mariborske kmetijske fakultete o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji so pred leti sicer pokazali, da bi med drugim oživitev pridelave sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno, na drugi strani pa je Slovenija zaradi nepravilnosti pri zapiranju TSO, morala plačati še 8,7 milijona evrov. V reviziji je bilo namreč ugotovljeno, da program ni bil ustrezno izveden, saj niso porušili silosov za shranjevanje sladkorja. Država je vztrajala, da je bila ohranitev silosov predvidena, zato ni šlo za kršitev pogoja za popolno odstranitev proizvodnje, vendar je spor izgubila, ker je tožbo vložila prepozno in jo je sodišče zavrglo.
Skupina Agrana-Studen se ukvarja tudi s proizvodnjo sladkorja, sploh pa s trgovino in distribucijo sladkorja, sladkih izdelkov in glukozno-fruktoznega sirupa, ki ga uporabljajo pri proizvodnji pijač kot nadomestek za beli kristalni sladkor. Skupina proda več kot 400 tisoč ton sladkorja na leto, od tega približno 250 tisoč na trgih Zahodnega Balkana ter približno 150 tisoč ton na trgih Bližnjega vzhoda. Lani so ustvarili 200 milijonov evrov prihodkov, zaposlujejo pa 210 ljudi.
Skupina Agrana-Studen je sestavljena iz »joint venture« podjetij, ki sta jih ustanovila Agrana Skupina in Studen Holding, ki v Sloveniji posluje že več kot 23 let in preko lastne distribucijske mreže Agragold ter istoimenske družbe s sedežem v Ljubljani svojim industrijskim kupcem, kot tudi končnim potrošnikom, zagotavlja sladkor in jedilno olje najvišje kakovosti.
Tovarno sladkorja zaprli pred dobrimi desetimi leti
Tovarno sladkorja Ormož so nizozemski lastniki zaprli pred desetletjem zaradi evropske sladkorne reforme ob podpori države. Za zaprtje in prestrukturiranje tovarne so lastniki in država prejeli evropska sredstva v višini skoraj 35 milijonov evrov. A ker se oktobra sladkorne kvote ukinjajo, si Združenje pridelovalcev sladkorne pese prizadeva, da bi znova obudili pridelavo sladkorne pese in v ta namen ustanovili zadrugo Kooperativa Kristal. Spomladi so ocenjevali, da bi bila najcenejša postavitev tovarne na območju nekdanje tovarne v Ormožu, aktualne pa so bile tudi nekatere lokacije v Prekmurju.
Izsledki študije mariborske kmetijske fakultete o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji so pred leti sicer pokazali, da bi med drugim oživitev pridelave sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno, na drugi strani pa je Slovenija zaradi nepravilnosti pri zapiranju TSO, morala plačati še 8,7 milijona evrov. V reviziji je bilo namreč ugotovljeno, da program ni bil ustrezno izveden, saj niso porušili silosov za shranjevanje sladkorja. Država je vztrajala, da je bila ohranitev silosov predvidena, zato ni šlo za kršitev pogoja za popolno odstranitev proizvodnje, vendar je spor izgubila, ker je tožbo vložila prepozno in jo je sodišče zavrglo.
