Projekt skupne čistilne naprave Razkrižja in Štrigove pod velikim vprašajem
Občini Razkrižje na slovenski in Štrigova na hrvaški strani, sta se pred leti dogovorili, da bi se na obstoječo čistilno napravo Razkrižje lahko priključili tudi hrvaški sosedje. A se je pri tem zapletlo.
Čistilna naprava Razkrižje
Dve sosednji občini Razkrižje na slovenski in Štrigova na hrvaški strani, sta se pred leti dogovorili, da se bo naselje Štrigova in še nekaj drugih zaselkov priključilo na obstoječo čistilno napravo Razkrižje, ki je bila zgrajena leta 2013, skupaj s kanalizacijo, za dobrih pet milijonov evrov večinoma z evropskim denarjem. Čistilna naprava je dovolj velika, zato bi se nanjo lahko priključili
tudi hrvaški sosedje.
O tem sta obe občini v letu 2016 podpisali tudi sporazum, potrebno pa je bilo dobiti nedvoumno soglasje pristojnega državnega organa RS, kar so kot pogoj za začetek aktivnosti zahtevale tudi Međimurske vode, ki so državno podjetje na Hrvaškem, da ne bi prišlo pozneje do kakršnih koli nesporazumov.
O tem predlogu je decembra 2016 v Zagrebu razpravljala Stalna mešana komisija po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) med RS in RH in na dnevnem redu imela tudi točko »Zgraditev in povezava kanalizacijskih sistemov v občinah Razkrižje in Štrigova« ter temu projektu dala podporo. Komisija je zapisnik te seje usklajevala od decembra 2016 do marca 2017. Zapisnik je nato morala še potrditi Vlada RS, kar se je zgodilo 23. maja 2017, zapisnik pa bi moral biti objavljen v UL RS, kar se do danes še ni zgodilo.
O tem sta obe občini v letu 2016 podpisali tudi sporazum, potrebno pa je bilo dobiti nedvoumno soglasje pristojnega državnega organa RS, kar so kot pogoj za začetek aktivnosti zahtevale tudi Međimurske vode, ki so državno podjetje na Hrvaškem, da ne bi prišlo pozneje do kakršnih koli nesporazumov.
O tem predlogu je decembra 2016 v Zagrebu razpravljala Stalna mešana komisija po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) med RS in RH in na dnevnem redu imela tudi točko »Zgraditev in povezava kanalizacijskih sistemov v občinah Razkrižje in Štrigova« ter temu projektu dala podporo. Komisija je zapisnik te seje usklajevala od decembra 2016 do marca 2017. Zapisnik je nato morala še potrditi Vlada RS, kar se je zgodilo 23. maja 2017, zapisnik pa bi moral biti objavljen v UL RS, kar se do danes še ni zgodilo.
Pred kratkim pa so hrvaški mediji objavili novico, da Međimurske vode
odstopajo od ideje o skupni
čistilni napravi, ker slovenska stran stalne meddržavne komisije za
vodno gospodarstvo ni podprla projekta. Tudi župan Občine Razkrižje
Stanko Ivanušič je ob tem povedal, da so se stvari s slovenske državne
strani dolgo vlekle, zlasti v iskanju kateri organ ali ministrstvo je
sploh pristojno dati k temu soglasje.
Međimurske vode so se tako odločile, da bodo šle v samostojni projekt, s tem pa si na Razkrižju ne morejo obetati znižanja stroškov za čiščenje odpadnih voda, v Štrigovi pa ne prihranka okoli milijona evrov, kot je bilo ocenjeno leta 2015. Še več, v Štrigovi bodo tako na kanalizacijo čakali še vsaj štiri leta, saj se za evropska sredstva morajo šele prijaviti.
Ob tem pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je zaenkrat ta ideja o skupni čistilni napravi prekinjena, verjetno tudi zaradi slabih odnosov med državama, ki so posledica arbitraže ter napovedi Slovenije, da ne bo podprla članstva Hrvaške v OECD-ju. "Če bi torej o tem skupnem projektu odločali samo občini Štrigova in Razkrižje, bi ta projekt gotovo bil izveden, ker pa je vmes državna raven pa stvari vedno niso v dosegu občin, še posebej, če to spremljamo v luči sedanjih političnih zaostrovanj med obema državama," je ob tem povedal župan Ivanušič, ki skupaj s svojim kolegom na štrigovski strani, županom Stanislavom Rebernikom še upa, da bosta vsak v svoji državi lahko dosegla, da bi se skupni projekt le izvedel.
Celotni pojasnili župana Občine Razkrižje v zvezi odločitve Međimurskih vod o gradnji lastne čistilne naprave za Štrigovo si lahko preberete tukaj.
Međimurske vode so se tako odločile, da bodo šle v samostojni projekt, s tem pa si na Razkrižju ne morejo obetati znižanja stroškov za čiščenje odpadnih voda, v Štrigovi pa ne prihranka okoli milijona evrov, kot je bilo ocenjeno leta 2015. Še več, v Štrigovi bodo tako na kanalizacijo čakali še vsaj štiri leta, saj se za evropska sredstva morajo šele prijaviti.
Ob tem pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je zaenkrat ta ideja o skupni čistilni napravi prekinjena, verjetno tudi zaradi slabih odnosov med državama, ki so posledica arbitraže ter napovedi Slovenije, da ne bo podprla članstva Hrvaške v OECD-ju. "Če bi torej o tem skupnem projektu odločali samo občini Štrigova in Razkrižje, bi ta projekt gotovo bil izveden, ker pa je vmes državna raven pa stvari vedno niso v dosegu občin, še posebej, če to spremljamo v luči sedanjih političnih zaostrovanj med obema državama," je ob tem povedal župan Ivanušič, ki skupaj s svojim kolegom na štrigovski strani, županom Stanislavom Rebernikom še upa, da bosta vsak v svoji državi lahko dosegla, da bi se skupni projekt le izvedel.
Celotni pojasnili župana Občine Razkrižje v zvezi odločitve Međimurskih vod o gradnji lastne čistilne naprave za Štrigovo si lahko preberete tukaj.
