Septembrski »Vanekov večer« na Petanjcih
»Smo uspešni, ker smo družbeno odgovorni ali smo družbeno odgovorni, ker smo uspešni ?«
Zbrani uvodničarji »Vanekovega večera«
V dvorani Raziskovalne postaje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjci, v Občini Tišina, je v četrtek, 14.septembra zvečer, bil organiziran tradicionalni »Vanekov večer«, ki sta ga skupaj pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) in podjetje Saubermacher – Komunala d.o.o. Murska Sobota.
Na neke vrste okrogli mizi je bilo govora o začetkih in razvoju družbene odgovornosti, o vplivu le-te na udeležence v ožjem in širšem okolju posamezne organizacije, vlogi države pri tem, (ne) uveljavljanju strategije EK za družbeno odgovornost podjetij (2014) in mednarodnih standardov za to področje (SA 8000, ISO 26000), o predlogu strategije poslovne odličnosti za obdobje 2018 – 2030, sistemskem pristopu in družbeni odgovornosti v praksi različnih podjetij ter razmerju med poslovno uspešnostjo – ugledom in družbeno odgovornostjo.
Na neke vrste okrogli mizi je bilo govora o začetkih in razvoju družbene odgovornosti, o vplivu le-te na udeležence v ožjem in širšem okolju posamezne organizacije, vlogi države pri tem, (ne) uveljavljanju strategije EK za družbeno odgovornost podjetij (2014) in mednarodnih standardov za to področje (SA 8000, ISO 26000), o predlogu strategije poslovne odličnosti za obdobje 2018 – 2030, sistemskem pristopu in družbeni odgovornosti v praksi različnih podjetij ter razmerju med poslovno uspešnostjo – ugledom in družbeno odgovornostjo.
Sodelovali
so številni ugledni strokovnjaki: prof. dr. Matjaž
Mulej (eden
najuglednejših strokovnjakov na področju družbene odgovornosti v
Sloveniji), Aleš
Kranjc Kušlan (direktor Ekvilib inštituta, ki je v Sloveniji razvil certifikat
»Družbeno odgovorno podjetje« in certifikat »Družini prijazno
podjetje«), Tadej
Slapnik (državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno
družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno
podjetništvo v kabinetu predsednika vlade), Mateja
Hauser (direktorica DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci) in Drago
Dervarič (direktor
podjetja Saubermacher - Komunala d.o.o. Murska Sobota). Moderator
razgovora je bil Robert
Grah,
direktor Pomurske gospodarske zbornice.
Po mnenju organizatorjev »Vanekovega večera« je družbena odgovornost živa tvorba, ki se v posamezni organizaciji skozi leta razvija in raste ter splet in preplet aktivnosti na ključnih področjih poslovanja podjetja ali druge organizacije. Gre za vpliv organizacije na zaposlene, družbo, okolje, gospodarstvo in še kaj. Prav tega se zavedajo v podjetju Saubermacher - Komunala d.o.o. Murska Sobota kot soorganizatorju tokratnega dogodka na Petanjcih. Že od svojih začetkov leta 1991 so glasnik družbene odgovornosti v pomurskem in širšem slovenskem prostoru, od leta 2016 nosilec certifikata »Družbeno odgovorno podjetje«, nivo C, ki ga je razvil Ekvilib inštitut ter štirikratni zmagovalec Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus v kategoriji majhnih podjetij, ki jo podeljuje IRDO inštitut.
Prof. dr. Matjaž Mulej pravi, da gre pri družbeni odgovornosti za odgovornost do družbe (okolja, v katerem se živi in dela) z vsemi osebnimi vrednotami posameznika in s tem je »v navezi« poslovna etika, zunanji pomen vsega tega pa je v okolju spoznan kot poštenost in zanesljivost. Aleš Kranjc Kušlan meni, da se domet družbene odgovornosti nekako neha pri dobičku in tako velja, da odlično živi danes tisti, ki živi od kapitala (v svetu je to 1 % Zemljanov), slabo pa tisti, ki živi od dela (teh je pa 99 % Zemljanov). Tadej Slapnik je povedal, da se do februarja 2018 pričakuje sprejem strategije družbene odgovornosti tudi v naši državi (ki je zaradi tega že dalj časa »na tapeti« Evrope), ki bo zajela ekonomsko demokracijo, zadružništvo in socialno ekonomijo. S strategijo bi naj tudi v Sloveniji politiki in gospodarstveniki sami sebi postavili ogledalo, kajti družbene odgovornosti bi se najprej morali zavedati v parlamentu, vladi in vsi politiki. Če so res družbeno odgovorni v svoji delovni sredini sta se kljub vsem dosedanjim uspehom spraševala tako Drago Dervarič kot direktor podjetja Saubermacher-Komunala d.o.o. Murska Sobota in Mateja Hauser, direktorica DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, saj so nosilci zavidljivih certifikatov.
Sicer pa lahko za zaključek ugotovimo, da vse to vsi sami dobro poznamo: osebna poštenost in odgovornost vsakega posameznika vodi v družbeno odgovornost, ki je pogoj za uspešnost, kar nam v samostojni Sloveniji že četrt stoletja ne uspeva.
Po mnenju organizatorjev »Vanekovega večera« je družbena odgovornost živa tvorba, ki se v posamezni organizaciji skozi leta razvija in raste ter splet in preplet aktivnosti na ključnih področjih poslovanja podjetja ali druge organizacije. Gre za vpliv organizacije na zaposlene, družbo, okolje, gospodarstvo in še kaj. Prav tega se zavedajo v podjetju Saubermacher - Komunala d.o.o. Murska Sobota kot soorganizatorju tokratnega dogodka na Petanjcih. Že od svojih začetkov leta 1991 so glasnik družbene odgovornosti v pomurskem in širšem slovenskem prostoru, od leta 2016 nosilec certifikata »Družbeno odgovorno podjetje«, nivo C, ki ga je razvil Ekvilib inštitut ter štirikratni zmagovalec Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus v kategoriji majhnih podjetij, ki jo podeljuje IRDO inštitut.
Prof. dr. Matjaž Mulej pravi, da gre pri družbeni odgovornosti za odgovornost do družbe (okolja, v katerem se živi in dela) z vsemi osebnimi vrednotami posameznika in s tem je »v navezi« poslovna etika, zunanji pomen vsega tega pa je v okolju spoznan kot poštenost in zanesljivost. Aleš Kranjc Kušlan meni, da se domet družbene odgovornosti nekako neha pri dobičku in tako velja, da odlično živi danes tisti, ki živi od kapitala (v svetu je to 1 % Zemljanov), slabo pa tisti, ki živi od dela (teh je pa 99 % Zemljanov). Tadej Slapnik je povedal, da se do februarja 2018 pričakuje sprejem strategije družbene odgovornosti tudi v naši državi (ki je zaradi tega že dalj časa »na tapeti« Evrope), ki bo zajela ekonomsko demokracijo, zadružništvo in socialno ekonomijo. S strategijo bi naj tudi v Sloveniji politiki in gospodarstveniki sami sebi postavili ogledalo, kajti družbene odgovornosti bi se najprej morali zavedati v parlamentu, vladi in vsi politiki. Če so res družbeno odgovorni v svoji delovni sredini sta se kljub vsem dosedanjim uspehom spraševala tako Drago Dervarič kot direktor podjetja Saubermacher-Komunala d.o.o. Murska Sobota in Mateja Hauser, direktorica DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, saj so nosilci zavidljivih certifikatov.
Sicer pa lahko za zaključek ugotovimo, da vse to vsi sami dobro poznamo: osebna poštenost in odgovornost vsakega posameznika vodi v družbeno odgovornost, ki je pogoj za uspešnost, kar nam v samostojni Sloveniji že četrt stoletja ne uspeva.
