Tropovci: »Ka fse smo inda geli«

Študijski krožek Tišina predstavil svoj prehranski projekt

Filip Matko Ficko, četrtek, 19. oktober 2017 ob 09:08
Ka fse smo inda geli

Ka fse smo inda geli

Pod strokovnim vodstvom Andragoškega centra Slovenije potekajo številni krožki in izbrane krožke sofinancira Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport. Eden najaktivnejših v okviru Ljudske univerze Murska Sobota je Študijski krožek Tišina, ki mu pri izvedbi pomagata Občina Tišina in Osnovna šola Tišina.

V Tropovcih, v tamkajšnjem gasilskem domu, je v ponedeljek, 16. oktobra zvečer, ta krožek, ki ga že vrsto let uspešno kot mentorica vodi Mihaela Flisar, predstavil svoj prehranski projekt pod delovnim naslovom »Ka vse smo inda geli (Kaj vse smo jedli nekoč)«. Imenovani krožek deluje že 24 let, tokrat so se članice (Marija Ficko, Julijana Kovač, Ida Petkovič, Jožica Prejac in Marija Škalič iz Petanjec; Mihaela Flisar, Zora Gosak in Vera Rogač iz Tišine; Vlasta Grah iz Gradišča, Irena Stolnik iz Murske Sobote ter Katarina Lazar, Jana Zelko in Marija Törnar iz Tropovec) predstavile z jedmi že devetnajstič. Za njihovo odličnost in predstavitev sta jih pohvalila tako župan Občine Tišina, Franc Horvat, kot tudi direktor Ljudske univerze v Murski Soboti Dejan Dravec. Z veseljem pa se je vabilu odzval tišinski župnik Boštjan Čeh, ki se je s krožkaricami poizkušal v kuhi.

Krožkarica Irena Stolnik je številnim zbranim v dvorani gasilskega doma Tropovci »zaokrožila« kar po domače: »Prekmurje je na slovenskoj küri glava. V glavi pa je mozek iz nešteto celic in povezav, štere edni bole razmijo, drügi pa menje. Tak inačiše so naše indašnje jedi, Pa nej v svojo sestavi, pač pa v imenaj: npr. vaši krumpši so naši krumpli ali naši cücki so vaši mačijki ipd. In kaj je inda pri nas bilou ? Te ešče nej bilou eletrike in zamrzovalnikov in nej v bližini baut, zato smo jeli tou, ka je zraslo doma na njivi ali v ogračeki ali pa v hlivaj - svinje, kokoši, räce, zafci... Ka se je nej dalo friško pojesti, smo meli zasipamo v zemlji; v kleti su bile kadi pune kvašenoga zelja ali repe, v glažaj pa v jeciji ugurke, paprike, čalamadi itd. Mesovje pa je bilou v čebraj, v masti ali zabili. Nekaj je vijsilo v čarnoj künji in na poudi. Ma srečo smo imeli tudi kravo in se je vse mlejko, ka smo ga deca nej spili, predelalo v kisilak ali püter. Sirotko pa cmer smo spilij. Sadje, ka je zraslo v cipijčneki, pa smo sišijli v šklojce ali pa sküjali legvar. To pomeni, ka smo jeli v glavnom krumple, graj, zelje, repo, tikvi, ajdinske in prosene kaše. Riž jako redko, govedino pa za velke svetke. Hrana je bijla friška, zdrava in raznolika. Tak je bilou pri nas.«

Veselo je zaigral mladi harmonikar Žan Kuzma, osmošolec Osnovne šole Tišina, vsi navzoči pa so krenili k pogrnjeni mizi z jedmi, da so svoje brbončice »prestavili« v nekdanji čas. In ni jim bilo žal.


Več v Kultura in izobraževanje