Tropovci: »Ka fse smo inda geli«
Študijski krožek Tišina predstavil svoj prehranski projekt
Filip Matko Ficko, četrtek, 19. oktober 2017 ob 09:08
Pod strokovnim vodstvom Andragoškega centra Slovenije potekajo številni krožki in izbrane krožke sofinancira Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport. Eden najaktivnejših v okviru Ljudske univerze Murska Sobota je Študijski krožek Tišina, ki mu pri izvedbi pomagata Občina Tišina in Osnovna šola Tišina.
V
Tropovcih, v tamkajšnjem gasilskem domu, je v ponedeljek, 16.
oktobra zvečer, ta krožek, ki ga že vrsto let uspešno kot
mentorica vodi Mihaela
Flisar,
predstavil svoj prehranski projekt pod delovnim naslovom »Ka
vse smo inda
geli (Kaj vse smo jedli nekoč)«.
Imenovani krožek deluje že 24 let, tokrat so se članice (Marija
Ficko,
Julijana
Kovač, Ida
Petkovič,
Jožica
Prejac in
Marija Škalič iz Petanjec; Mihaela
Flisar, Zora
Gosak in
Vera Rogač iz Tišine; Vlasta
Grah iz
Gradišča, Irena
Stolnik iz
Murske Sobote ter Katarina
Lazar, Jana
Zelko in
Marija Törnar iz Tropovec) predstavile z jedmi že devetnajstič. Za njihovo
odličnost in predstavitev sta jih pohvalila tako župan Občine
Tišina, Franc
Horvat, kot
tudi direktor Ljudske univerze v Murski Soboti Dejan
Dravec. Z
veseljem pa se je vabilu odzval tišinski župnik Boštjan
Čeh, ki se
je s krožkaricami poizkušal v kuhi.
Krožkarica
Irena Stolnik je številnim zbranim v dvorani gasilskega doma Tropovci »zaokrožila«
kar po domače: »Prekmurje
je na slovenskoj küri glava. V glavi pa je mozek iz nešteto celic
in povezav, štere edni bole razmijo, drügi pa menje. Tak inačiše
so naše indašnje jedi, Pa nej v svojo sestavi, pač pa v imenaj:
npr. vaši krumpši so naši krumpli ali naši cücki so vaši
mačijki ipd. In kaj je inda pri nas bilou ? Te ešče nej bilou
eletrike in zamrzovalnikov in nej v bližini baut, zato smo jeli tou,
ka je zraslo doma na njivi ali v ogračeki ali pa v hlivaj -
svinje, kokoši, räce, zafci... Ka se je nej dalo friško pojesti,
smo meli zasipamo v zemlji; v kleti su bile kadi pune kvašenoga
zelja ali repe, v glažaj pa v jeciji ugurke, paprike, čalamadi itd.
Mesovje pa je bilou v čebraj, v masti ali zabili. Nekaj je vijsilo v
čarnoj künji in na poudi. Ma srečo smo imeli tudi kravo in se je
vse mlejko, ka smo ga deca nej spili, predelalo v kisilak ali püter.
Sirotko pa cmer smo spilij. Sadje, ka je zraslo v cipijčneki, pa smo
sišijli v šklojce ali pa sküjali legvar. To pomeni, ka smo jeli v
glavnom krumple, graj, zelje, repo, tikvi, ajdinske in prosene kaše.
Riž jako redko, govedino pa za velke svetke. Hrana je bijla friška,
zdrava in raznolika. Tak je bilou pri nas.«
Veselo
je zaigral mladi harmonikar Žan
Kuzma,
osmošolec Osnovne šole Tišina, vsi navzoči pa so krenili k
pogrnjeni mizi z jedmi, da so svoje brbončice »prestavili« v
nekdanji čas. In ni jim bilo žal.