Pomurski nevladniki razveselili varuhinjo človekovih pravic
Urad varuha človekovih pravic seznanjen z situacijo na Muri in nepravilnostmi pri delovanju države, s katerimi se srečujejo pri varovanju reke Mure pred načrtovano gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota
Predstavniki Zveze društev Moja Mura, kampanje Rešimo Muro, turističnih organizacij, društev, podjetij in posamezniki so ta teden varuhinji človekovih pravic predstavili težave in nepravilnosti pri delovanju države, s katerimi se srečujejo pri varovanju reke Mure pred načrtovano gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota.
Predstavniki pomurske regije so varuhinjo in njene sodelavce seznanili z upravnimi postopki, na primer s podelitvijo koncesije Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005, in pritožbo na Ustavnem sodišču zaradi nepravilnosti ob tem, opisali ignoranco in nepravilnosti pri upravnih postopkih za državni lokacijski načrt, nepravilnosti pri postopku Akcijski načrt za obnovljive vire energije, tudi pri celostni presoji vplivov na okolje hidroelektrarne Hrastje-Mota.
»Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim največ informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu,« je srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v Hrastju - Moti ocenila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Predstavniki pomurske regije so varuhinjo in njene sodelavce seznanili z upravnimi postopki, na primer s podelitvijo koncesije Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005, in pritožbo na Ustavnem sodišču zaradi nepravilnosti ob tem, opisali ignoranco in nepravilnosti pri upravnih postopkih za državni lokacijski načrt, nepravilnosti pri postopku Akcijski načrt za obnovljive vire energije, tudi pri celostni presoji vplivov na okolje hidroelektrarne Hrastje-Mota.
»Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim največ informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu,« je srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v Hrastju - Moti ocenila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Nevladne organizacije imajo namreč velike težave pri sodelovanju v
postopkih, povezanih z umeščanjem hidroelektrarn na reko Muro.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), pristojno za vodenje postopkov
celovite presoje vplivov na okolje, jim onemogoča sodelovanje v
postopkih, čeprav za to izpolnjujejo pogoje, kar je potrdilo tudi
Upravno sodišče.
»Kljub sodni odločitvi, da imamo status stranke v postopku, nas MOP ne vključuje v postopke in nam ne omogoča sodelovanja v skladu z zakonodajo. S takim delovanjem MOP nezakonito daje prednost investitorju in onemogoča enakopravno sodelovanje civilne družbe, ki bi ob zgraditvi elektrarn utrpela veliko okoljsko in socialno škodo. Izvirni greh pa je že osnovni dokument – Uredba o koncesiji za izrabo reke Mure za proizvodnjo električne energije, ki je nezakonita, zato jo je Društvo za preučevanje rib Slovenije vložilo v ustavno presojo že pred več kot enim letom, vendar odgovora še nismo dobili,« je dejal Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura.
Na številčno enem najbolj obiskanih srečanj z varuhinjo, kot je poudarila sama, so predstavili razloge za nasprotovanje nameravani gradnji niza hidroelektrarn in jih podkrepili s strokovnimi utemeljitvami. Tako je varuhinja s sodelavci slišala mnenja predstavnikov turističnih organizacij in podjetij, kmetov, energetikov, hidrogeologov, geologov, poznavalcev hidroloških dogajanj, turističnih kmetij, umetnikov, kulturnih delavcev, družboslovcev in drugih, ki so navedli številna področja, na katera bi zgraditev elektrarn negativno vplivala, alternativne predloge za izboljšanje elektroenergetske bilance v državi, hitrejše in gospodarsko smotrnejše doseganje deleža obnovljivih virov energije, za hitrejše in cenejše ukrepe pri izboljšanju stanja reke in z njo povezanega okolja ter številne legitimne predloge o tem, kako želimo v teh krajih živeti.
»Ne razumemo države, ki želi po eni strani območje Mure razglasiti za Unesco Biosferno območje, na drugi pa podpira gradnjo elektrarn. Ob tem pa se je tudi naša regija odločila, da bo med prednostnimi nalogami vzpostavitev dela čezmejnega rezervata Mura-Drava-Donava. Vprašali smo jo tudi, kdo bo povrnil stroške podjetjem pri pridobljenih projektih, ki ob gradnji elektrarn niso uresničljivi, in kaj bo z uspešnimi razvojnimi načrti ob Muri, kjer razvijajo turizem; otok ljubezni v Ižakovcih bo letos na primer obiskalo blizu 60.000 ljudi,« je dodal Habjanič.
Varuhinja s sodelavci je bila na koncu presenečena in navdušena nad strokovnostjo, saj so pokazali, da nikakor niso kakšni »ekonergači«, temveč resnični zagovorniki trajnostnega razvoja. To je tudi potrdila z izjavo: »Mislila sem, da bo pač prišla javnost in spregovorila o življenju tu ob Muri, vendar je bilo tu toliko strokovnjakov, celo poudarili so, s katerih področij prihajajo, s čim so se ukvarjali v življenju, in tudi njihove izjave so bile strokovne, torej ni šlo za kar neko pripoved tako, z neko sentimentalnostjo do življenja tu, tako da sem vesela, da sem lahko to slišala.«
Organizacije še vedno zbirajo podpise za peticijo za ohranitev reke Mure, ki jo bodo predale ministrici za okolje Ireni Majcen. Do danes so zbrali okoli 3.000 podpisov, peticijo pa še vedno lahko podpišete na www.amazon-of-europe.com.
Prepis izjave Vlaste Nussdorfer:
O srečanju: To je bilo številčno eno najbolj obiskanih srečanj, vesela sem tega, ker je pokazalo, da gre ljudem tokrat resnično za eno stvar, njihovo drago, dragoceno Muro. Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim najvač informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu.
O strokovnosti: Mislila sem, da bo prišla pač javnost in spregovorila o življenju tu ob Muri, vendar je bilo tu toliko strokovnjakov, celo poudarili so, s katerih področij prihajajo, s čim so se ukvarjali v življenu, in tudi njihove izjave so bile strokovne, torej ni šlo za kar neko pripoved tako, z neko sentimentalnostjo do življenja tu, tako da sem vesela, da sem lahko to slišala.
Glede neupoštevanja predpisov državnih organov: To zame ni novost, zato smo letos predstavili na mednarodni konferenci, prav kako naj država rešuje probleme ljudi, kadar gre za spremembe predpisov na podočju okolja, torej država mora, glede na Aarhuško konvencijo spoštovati javnost, poslušati. Sseveda ne moreš vedno vsega upoštevati, vendar, če nekaj zavrneš, moraš zavrniti strokovno, argumentirano. Mi pogosto v odločbah države, ne glede na to, za katero ministrstvo ali center ali institucijo gre, ugotavljamo, da so te odločitve tako pavšalne, brez temeljite obrazložitve in da včasih ne vzdržijo presoje. Celo zakone imamo, ki včasih ne zdržijo presoje na ustavnem sodišču in zato je prav, da na vse to pogledamo iz vseh vidikov in da bomo boljši, kot smo bili.
»Kljub sodni odločitvi, da imamo status stranke v postopku, nas MOP ne vključuje v postopke in nam ne omogoča sodelovanja v skladu z zakonodajo. S takim delovanjem MOP nezakonito daje prednost investitorju in onemogoča enakopravno sodelovanje civilne družbe, ki bi ob zgraditvi elektrarn utrpela veliko okoljsko in socialno škodo. Izvirni greh pa je že osnovni dokument – Uredba o koncesiji za izrabo reke Mure za proizvodnjo električne energije, ki je nezakonita, zato jo je Društvo za preučevanje rib Slovenije vložilo v ustavno presojo že pred več kot enim letom, vendar odgovora še nismo dobili,« je dejal Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura.
Na številčno enem najbolj obiskanih srečanj z varuhinjo, kot je poudarila sama, so predstavili razloge za nasprotovanje nameravani gradnji niza hidroelektrarn in jih podkrepili s strokovnimi utemeljitvami. Tako je varuhinja s sodelavci slišala mnenja predstavnikov turističnih organizacij in podjetij, kmetov, energetikov, hidrogeologov, geologov, poznavalcev hidroloških dogajanj, turističnih kmetij, umetnikov, kulturnih delavcev, družboslovcev in drugih, ki so navedli številna področja, na katera bi zgraditev elektrarn negativno vplivala, alternativne predloge za izboljšanje elektroenergetske bilance v državi, hitrejše in gospodarsko smotrnejše doseganje deleža obnovljivih virov energije, za hitrejše in cenejše ukrepe pri izboljšanju stanja reke in z njo povezanega okolja ter številne legitimne predloge o tem, kako želimo v teh krajih živeti.
»Ne razumemo države, ki želi po eni strani območje Mure razglasiti za Unesco Biosferno območje, na drugi pa podpira gradnjo elektrarn. Ob tem pa se je tudi naša regija odločila, da bo med prednostnimi nalogami vzpostavitev dela čezmejnega rezervata Mura-Drava-Donava. Vprašali smo jo tudi, kdo bo povrnil stroške podjetjem pri pridobljenih projektih, ki ob gradnji elektrarn niso uresničljivi, in kaj bo z uspešnimi razvojnimi načrti ob Muri, kjer razvijajo turizem; otok ljubezni v Ižakovcih bo letos na primer obiskalo blizu 60.000 ljudi,« je dodal Habjanič.
Varuhinja s sodelavci je bila na koncu presenečena in navdušena nad strokovnostjo, saj so pokazali, da nikakor niso kakšni »ekonergači«, temveč resnični zagovorniki trajnostnega razvoja. To je tudi potrdila z izjavo: »Mislila sem, da bo pač prišla javnost in spregovorila o življenju tu ob Muri, vendar je bilo tu toliko strokovnjakov, celo poudarili so, s katerih področij prihajajo, s čim so se ukvarjali v življenju, in tudi njihove izjave so bile strokovne, torej ni šlo za kar neko pripoved tako, z neko sentimentalnostjo do življenja tu, tako da sem vesela, da sem lahko to slišala.«
Organizacije še vedno zbirajo podpise za peticijo za ohranitev reke Mure, ki jo bodo predale ministrici za okolje Ireni Majcen. Do danes so zbrali okoli 3.000 podpisov, peticijo pa še vedno lahko podpišete na www.amazon-of-europe.com.
Prepis izjave Vlaste Nussdorfer:
O srečanju: To je bilo številčno eno najbolj obiskanih srečanj, vesela sem tega, ker je pokazalo, da gre ljudem tokrat resnično za eno stvar, njihovo drago, dragoceno Muro. Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim najvač informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu.
O strokovnosti: Mislila sem, da bo prišla pač javnost in spregovorila o življenju tu ob Muri, vendar je bilo tu toliko strokovnjakov, celo poudarili so, s katerih področij prihajajo, s čim so se ukvarjali v življenu, in tudi njihove izjave so bile strokovne, torej ni šlo za kar neko pripoved tako, z neko sentimentalnostjo do življenja tu, tako da sem vesela, da sem lahko to slišala.
Glede neupoštevanja predpisov državnih organov: To zame ni novost, zato smo letos predstavili na mednarodni konferenci, prav kako naj država rešuje probleme ljudi, kadar gre za spremembe predpisov na podočju okolja, torej država mora, glede na Aarhuško konvencijo spoštovati javnost, poslušati. Sseveda ne moreš vedno vsega upoštevati, vendar, če nekaj zavrneš, moraš zavrniti strokovno, argumentirano. Mi pogosto v odločbah države, ne glede na to, za katero ministrstvo ali center ali institucijo gre, ugotavljamo, da so te odločitve tako pavšalne, brez temeljite obrazložitve in da včasih ne vzdržijo presoje. Celo zakone imamo, ki včasih ne zdržijo presoje na ustavnem sodišču in zato je prav, da na vse to pogledamo iz vseh vidikov in da bomo boljši, kot smo bili.
