V UE Ljutomer odslej sedemnajst javno dostopnih AED-jev
Javno dostopen avtomatski eksterni defibrilator (AED) so namestili pri gasilskih domovih v Cezanjevcih in Desnjaku
Namestitev AED v Cezanjevcih
V soboto, 18. novembra, so v Cezanjevcih in Desnjaku namestili šestnajsti oz. sedemnajsti javno dostopen avtomatski eksterni defibrilator (AED) v Upravni enoti Ljutomer. Namestitev so omogočili Občina Ljutomer, Zdravstveni dom Ljutomer in Zavarovalnica Triglav, kjer so se že četrto leto zapored odločili, da namesto novoletnih daril, podprejo tovrstne projekte v okolju, v katerem delujejo.
Najprej je javno dostopen AED bil nameščen v Cezanjevcih pri gasilskem domu, kjer so zbrane nagovorili predsednik PGD Cezanjevci Aleš Lipovec, županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, direktor območne enote Murska Sobota Zavarovalnice Triglav Sandi Štefan Flisar in direktor ZD Ljutomer Đorđe Šiškin, dr. dent. med.
Najprej je javno dostopen AED bil nameščen v Cezanjevcih pri gasilskem domu, kjer so zbrane nagovorili predsednik PGD Cezanjevci Aleš Lipovec, županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, direktor območne enote Murska Sobota Zavarovalnice Triglav Sandi Štefan Flisar in direktor ZD Ljutomer Đorđe Šiškin, dr. dent. med.
Ob tej priložnosti je ekipa Zdravstvenega doma Ljutomer, zdravstveni tehnik Tilen Majerič, diplomirani zdravstvenik Denis Kozar in Jurica Ferenčina, dr. med., spec. druž. medicine, ki je pred kratkim osvojila drugo mesto na tekmovanju ekip NMP na Rogli, izvedla prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED.
Dogodka so se udeležili tudi številni vaščani, ki so prisluhnili navodilom za uporabo AED, saj gre za pomembno pridobitev v skupnosti - napravo, ki lahko zazna zastoj srca pri človeku in s pomočjo električnega sunka srce ponovno zažene ter s tem reši življenje.
Ob koncu predstavitve je sledila še pogostitev, pozneje pa so AED namestili še pri gasilskem domu v Desnjaku.
Kaj je avtomatski eksterni defibrilator (AED)?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2.000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.
Dogodka so se udeležili tudi številni vaščani, ki so prisluhnili navodilom za uporabo AED, saj gre za pomembno pridobitev v skupnosti - napravo, ki lahko zazna zastoj srca pri človeku in s pomočjo električnega sunka srce ponovno zažene ter s tem reši življenje.
Ob koncu predstavitve je sledila še pogostitev, pozneje pa so AED namestili še pri gasilskem domu v Desnjaku.
Kaj je avtomatski eksterni defibrilator (AED)?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2.000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.
