Dr. Igor Šoltes: Muro kot edinstveno reko v Evropi moramo ohraniti
Zveza društev Moja Mura je pripravila srečanje z evropskim poslancem v skupini Zelenih/ESZ dr. Igorjem Šoltesom
Evropski poslanec v skupini Zelenih/ESZ dr. Igor Šoltes je po pogovoru o trajnostnem in sonaravnem razvoju s predstavniki nevladnih organizacij v okviru kampanje Rešimo Muro! in po spustu po reki Muri povedal, da je ta reka edinstvena in le še ena redkih v Evropi, zato jo moramo kot tako tudi ohraniti. Po njegovih besedah bi bila gradnja hidroelektrarn na Muri prehud poseg v naravo in njeno biotsko pestrost, pri čimer bi bil ogrožen tudi turizem, zato Šoltes neokrnjeno Muro vidi kot reko prihodnosti za generacije, ki prihajajo.
Srečanje z dr. Igorjem Šoltesom je v soboto v prostorih Fundacije dr. Vaneka Šiftarja na Petanjcih organizirala Zveza društev Moja Mura, udeleženci pa so mu predstavili prizadevanja za zaščito reke pred škodljivimi posledicami postavljanja hidroelektrarn, saj bi imela taka gradnja izrazito negativen učinek na varstvo narave in voda.
Srečanje z dr. Igorjem Šoltesom je v soboto v prostorih Fundacije dr. Vaneka Šiftarja na Petanjcih organizirala Zveza društev Moja Mura, udeleženci pa so mu predstavili prizadevanja za zaščito reke pred škodljivimi posledicami postavljanja hidroelektrarn, saj bi imela taka gradnja izrazito negativen učinek na varstvo narave in voda.
Šoltes je po srečanju v izjavi za javnost povedal, da je slišal argumente, predvsem skozi skrb za ohranjanje reke Mure in naravnega habitata kot neke vrste evropske Amazonke in reke, ki jo je tudi vlada skupaj s pristojnim ministrstvom »nominirala« za del Unescove dediščine, kar pa je seveda v nasprotju z interesi graditve elektrarn.
»Zdi se, kot da bi Slovenija na oblastveni ravni delovala malce zmedeno ali pa shizofreno: na eni strani ob Muri vzpostavljamo varovano biosferno območje, zdaj pa neki drugi del iz, recimo iz istih struktur, poskuša v ta prostor umestiti poseg, gradnjo hidroelektrarn, kar bi seveda bistveno vplivalo na ta naravni habitat in ljudi okrog Mure,« je povedal Šoltes.
Ob tem je opozoril, da se je Slovenija v okviru energetske sanacije in obnovljivih virov energije zavezala, da bo predvsem poskrbela za večjo energetsko učinkovitost, za zmanjšanje porabe energije in na ta način seveda povečala tudi delež obnovljivih virov.
»Na ta način pa se mi zdi, da bi lahko bila postavitev teh hidroelektrarn prehud poseg v naravo, prehud poseg tudi v človeka, v naravni habitat, predvsem skozi ta vidik Prekmurja oziroma območja Mure, ki se sicer spopada z velikimi problemi. In mislim, da bi pravilen pristop, tudi glede pravilnega odnosa turizem-človek-narava- kultura, lahko ustvaril okrog te Mure čudovito priložnost prihodnosti – tudi z novimi delovnimi mesti,« pravi evropski poslanec.
Prepričan je tudi, da je treba nevladne organizacije, ki nasprotujejo gradnji hidroelektrarn, vključiti v dialog kot enakopravnega sogovornika, da lahko izmenjajo argumente tudi nevladniki, ne pa da se beži pred njimi. Po drugi strani pa je Šoltesu zelo pomembno, da se naredi objektivna, nepristranska ocena vplivov takega posega, torej gradnje hidroelektrarn na okolje, vključno z vplivom na Naturo 2000, in se potem oceni, kaj bi to pravzaprav pomenilo skozi razvojni, strukturni, tudi energetski in tudi skozi vidik prihodnosti.
Podobno kot varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je z nevladniki srečala pred tednom, je tudi Šoltes menil, da so njihovi argumenti strokovni. Zatem se je udeležil spusta po Muri od Kroga, kjer je nekaj sto metrov više predvidena gradnja prvega jezu, do Tinekovega broda na Bistrici.
Na srečanju z evropskim poslancem je predsednik Zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič opozoril, da so ob podelitvi koncesije za energetsko izrabo Mure za osem hidroelektrarn Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) konec leta 2005 kot ključni argument na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki je pripravilo predlog za vlado, navedli, da je ekološko stanje reke slabo in da se bo to reševalo z elektrarnami.
»Obe trditvi sta seveda daleč od resnice. Reka je bila že takrat v zelo dobrem ekološkem stanju, z elektrarnami pa se to lahko samo poslabša. In to je tudi ena mnogih ugotovitev v Študiji o možnostih trajnostnega razvoja ob reki Muri ob hkratni hidroenergetski izrabi reke, ki so jo za nagovarjanje regionalne javnosti in odločevalcev izdelali v DEM. Dober namen, slaba interpretacija. V študiji je namreč večina ugotovitev takih, ki ne gredo v prid gradnji elektrarn. Javno je bilo predstavljenih predvsem veliko zavajajočih trditev, ki nimajo podlage v navedeni študiji,« je povedal Habjanič.
Simon Balažic iz Zveze društev Moja Mura je zavrnil »argumente promotorjev« elektrarn kot neresnične, ker je Mura »tako kemijsko kot ekološko v dobrem stanju«, in predstavil ukrepe ekološke sanacije na Muri, ki so v skladu z vodno direktivo EU in so prispevali k njenemu boljšemu stanju in ustavitvi poglabljanja reke Mure. »Za izboljšanje stanja na Muri imamo preskušene metode, denar lahko dobimo iz EU, samo stopiti je treba korak naprej«, je poudaril.
Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je dr. Šoltesa opozorila, da Vlada ustvarja shizofrene razmere, ko za Muro hkrati zagovarja razglasitev biosfernega območja pri Unescu in podpira elektrarne na njej. Pa tudi, da MOP nezakonito ignorira in onemogoča nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu, ki so stranke v postopku, sodelovanje v postopkih povezanih z umeščanjem elektrarn na Muro.
»Zdi se, kot da bi Slovenija na oblastveni ravni delovala malce zmedeno ali pa shizofreno: na eni strani ob Muri vzpostavljamo varovano biosferno območje, zdaj pa neki drugi del iz, recimo iz istih struktur, poskuša v ta prostor umestiti poseg, gradnjo hidroelektrarn, kar bi seveda bistveno vplivalo na ta naravni habitat in ljudi okrog Mure,« je povedal Šoltes.
Ob tem je opozoril, da se je Slovenija v okviru energetske sanacije in obnovljivih virov energije zavezala, da bo predvsem poskrbela za večjo energetsko učinkovitost, za zmanjšanje porabe energije in na ta način seveda povečala tudi delež obnovljivih virov.
»Na ta način pa se mi zdi, da bi lahko bila postavitev teh hidroelektrarn prehud poseg v naravo, prehud poseg tudi v človeka, v naravni habitat, predvsem skozi ta vidik Prekmurja oziroma območja Mure, ki se sicer spopada z velikimi problemi. In mislim, da bi pravilen pristop, tudi glede pravilnega odnosa turizem-človek-narava- kultura, lahko ustvaril okrog te Mure čudovito priložnost prihodnosti – tudi z novimi delovnimi mesti,« pravi evropski poslanec.
Prepričan je tudi, da je treba nevladne organizacije, ki nasprotujejo gradnji hidroelektrarn, vključiti v dialog kot enakopravnega sogovornika, da lahko izmenjajo argumente tudi nevladniki, ne pa da se beži pred njimi. Po drugi strani pa je Šoltesu zelo pomembno, da se naredi objektivna, nepristranska ocena vplivov takega posega, torej gradnje hidroelektrarn na okolje, vključno z vplivom na Naturo 2000, in se potem oceni, kaj bi to pravzaprav pomenilo skozi razvojni, strukturni, tudi energetski in tudi skozi vidik prihodnosti.
Podobno kot varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je z nevladniki srečala pred tednom, je tudi Šoltes menil, da so njihovi argumenti strokovni. Zatem se je udeležil spusta po Muri od Kroga, kjer je nekaj sto metrov više predvidena gradnja prvega jezu, do Tinekovega broda na Bistrici.
Na srečanju z evropskim poslancem je predsednik Zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič opozoril, da so ob podelitvi koncesije za energetsko izrabo Mure za osem hidroelektrarn Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) konec leta 2005 kot ključni argument na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki je pripravilo predlog za vlado, navedli, da je ekološko stanje reke slabo in da se bo to reševalo z elektrarnami.
»Obe trditvi sta seveda daleč od resnice. Reka je bila že takrat v zelo dobrem ekološkem stanju, z elektrarnami pa se to lahko samo poslabša. In to je tudi ena mnogih ugotovitev v Študiji o možnostih trajnostnega razvoja ob reki Muri ob hkratni hidroenergetski izrabi reke, ki so jo za nagovarjanje regionalne javnosti in odločevalcev izdelali v DEM. Dober namen, slaba interpretacija. V študiji je namreč večina ugotovitev takih, ki ne gredo v prid gradnji elektrarn. Javno je bilo predstavljenih predvsem veliko zavajajočih trditev, ki nimajo podlage v navedeni študiji,« je povedal Habjanič.
Simon Balažic iz Zveze društev Moja Mura je zavrnil »argumente promotorjev« elektrarn kot neresnične, ker je Mura »tako kemijsko kot ekološko v dobrem stanju«, in predstavil ukrepe ekološke sanacije na Muri, ki so v skladu z vodno direktivo EU in so prispevali k njenemu boljšemu stanju in ustavitvi poglabljanja reke Mure. »Za izboljšanje stanja na Muri imamo preskušene metode, denar lahko dobimo iz EU, samo stopiti je treba korak naprej«, je poudaril.
Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je dr. Šoltesa opozorila, da Vlada ustvarja shizofrene razmere, ko za Muro hkrati zagovarja razglasitev biosfernega območja pri Unescu in podpira elektrarne na njej. Pa tudi, da MOP nezakonito ignorira in onemogoča nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu, ki so stranke v postopku, sodelovanje v postopkih povezanih z umeščanjem elektrarn na Muro.
