Šolniki so opozorili na pomen generala Maistra
Radgončani si želijo osrednjo državno proslavo ob 100-obletnici Maistrovih bojev
Maistrov dan v Gornji Radgoni
Ob letošnjem državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ko so po državi potekale številne prireditve v spomin na generala Maistra in njegove borce, so se svojega osvoboditelja, s posebno slovesnostjo spomnili tudi v Gornji Radgoni. Posebna zgodovinska ura za domače šolnike devetošolce je tokrat bila posvečena spominu na generala Maistra. Spominsko uro "Dan Rudolfa Maistra" so šolniki izvedli pri Maistrovem spomeniku "Svetilnik miru" pri cerkvi Sv. Petra, na njej pa sta devetošolca Luka Čuk in Luša Maučec, sošolcem in učiteljem, predstavila pomen in vlogo generala Rudolfa Maistra.
Za kratek kulturni program sta z deklamacijami pesmi Rudolfa Maistra, poskrbela učenca: Sanja Skrivanek in Alex Orgolič, na svetilnik miru pa so prižgali še svečo. Prisotne je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dejan Kokol, slavnostni govornik pa je bil njegov dolgoletni predhodnik, ki se je pred tremi meseci upokojil, Dušan Zagorc. Slednji je predstavil življenje generala Maistra in njegov pomen za severno slovensko mejo. Dodal je tudi, da je sam na občinskem svetu predlagal, da generalu Maistru v aleji velikih v Gornji Radgoni, 23. novembra 2018, torej ob 100-letnici bojev za severno mejo, postavijo doprsni kip.
Za kratek kulturni program sta z deklamacijami pesmi Rudolfa Maistra, poskrbela učenca: Sanja Skrivanek in Alex Orgolič, na svetilnik miru pa so prižgali še svečo. Prisotne je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dejan Kokol, slavnostni govornik pa je bil njegov dolgoletni predhodnik, ki se je pred tremi meseci upokojil, Dušan Zagorc. Slednji je predstavil življenje generala Maistra in njegov pomen za severno slovensko mejo. Dodal je tudi, da je sam na občinskem svetu predlagal, da generalu Maistru v aleji velikih v Gornji Radgoni, 23. novembra 2018, torej ob 100-letnici bojev za severno mejo, postavijo doprsni kip.
Šolniki so prav tako obiskali radgonsko pokopališče, kjer so se
poklonili spominu Maistrovim borcem. Nekaj trupel žrtev, ki so se borili
za svobodo svojega naroda in domovino je namreč dolga leta počivalo
izven meja slovenske severne meje. V Halbenrainu je bilo pokopanih šest
Maistrovih borcev Šeste stotnije drugega bataljona, v Radgoni pa šest
slovenskih upornikov nekdanjega Avstrijskega pehotnega polka številka
sedemindevetdeset. Narodno zavedni Slovenci so zahtevali, da se umrli
borci prenesejo v slovensko pokopališče, ter da se jim postavi skupen
spomenik. To se je zgodilo maja 1935, po dolgotrajnih prizadevanjih
takratnega župana trške občine Gornje Radgone, dr. Lenarta. Prav tako so
ponovno izkopali dvanajst trupel Maistrovih borcev, ki so že bili
pokopani na tem pokopališču in tako pokopali vseh 24 oz. po pričevanju
dr. Šlebingerja 25 trupel v skupnem grobu. Pogreb je bil 30. maja 1935,
ob 11.45 pod vodstvom takratnega župnika v Gornji Radgoni, Martina
Gaberca. Tako vsi ti padli borci danes počivajo v skupnem grobu.
Sicer pa, že pred časom je članica občinskega sveta radgonske občine Vera Granfol predlagala, da bi prihodnje leto, ob stoti obletnici Maistrovih bojev, Gornja Radgona pripravila državno proslavo. O tem sedaj odloča urad za državne proslave pri kulturnem ministrstvu. General Rudolf Maister (1874-1934), ki je zaslužen, da je danes uradni jezik v Mariboru slovenščina in ne nemščina, je pustil neizbrisen pečat tudi v Gornji Radgoni in Radgoni na avstrijski strani (Bad Radkersburg). "Leta 2018 bosta tako obe mesti zaznamovali razdružitev in ponovno združitev v novem tisočletju, kajti od leta 1918 sta ob reki Muri avstrijska in slovenska Radgona. V Sloveniji so ostali grad, cerkev, šampanjska klet in številni vinogradi, na avstrijski strani pa izjemno ohranjeno in danes zaščiteno mesto s prodornimi trgovci in podjetniki. Kakorkoli že: mesti sta ostali ločeni z državno mejo in z graničarji ob mejni reki, razvojno, urbanistično in kulturno pa so prebivalci obeh mest začeli sodelovati šele po osamosvojitvi Slovenije - v devetdesetih letih minulega stoletja, še bolj pa v zadnjih petnajstih letih s projektom Skupaj. Prav to sodelovanje predstavljajo v Evropski uniji kot vzor vsestranskega odličnega razvojnega sodelovanja ob meji", je med drugim dejala Vera Granfol.
Zato bi po njenem, ob 100. obletnici dogodkov, povezanih z Rudolfom Maistrom, vložili v Gornji Radgoni vse napore v to, da bi državna proslava ob okrogli obletnici bojev za severno mejo potekala v Gornji Radgoni. Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra naj bi bila prihodnje leto državna (v taki obliki se pripravlja vsakih pet let), in to na predvečer praznika, 22. novembra. Ob tem pa so še dodali: "Pred časom smo v zvezi s proslavo dobili podobno pobudo in željo, da bi bila proslava prirejena v njihovem kraju, tudi s strani MO Maribor, zato smo ob upoštevanju zgodovinskih dejstev v tem smislu že začeli nekatere aktivnosti, a pred sprejemom koledarja za leto 2018 ni mogoče obljubiti ali ukreniti nič fiksnega. Ob sprejemanju koledarja državnih proslav bomo članom koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve predstavili vse prispele pobude in člani odbora se bodo po proučitvi odločili o izvedbi proslave, terminu in lokaciji."
Proslava v Radgoni vsekakor bo, vprašanje je le, ali državna ali (med)občinska. Takšna proslava bi vsekakor pomenila veliko promocijo za obe mesti, čeprav takratne dogodke v Avstriji obravnavajo povsem drugače.
Sicer pa, že pred časom je članica občinskega sveta radgonske občine Vera Granfol predlagala, da bi prihodnje leto, ob stoti obletnici Maistrovih bojev, Gornja Radgona pripravila državno proslavo. O tem sedaj odloča urad za državne proslave pri kulturnem ministrstvu. General Rudolf Maister (1874-1934), ki je zaslužen, da je danes uradni jezik v Mariboru slovenščina in ne nemščina, je pustil neizbrisen pečat tudi v Gornji Radgoni in Radgoni na avstrijski strani (Bad Radkersburg). "Leta 2018 bosta tako obe mesti zaznamovali razdružitev in ponovno združitev v novem tisočletju, kajti od leta 1918 sta ob reki Muri avstrijska in slovenska Radgona. V Sloveniji so ostali grad, cerkev, šampanjska klet in številni vinogradi, na avstrijski strani pa izjemno ohranjeno in danes zaščiteno mesto s prodornimi trgovci in podjetniki. Kakorkoli že: mesti sta ostali ločeni z državno mejo in z graničarji ob mejni reki, razvojno, urbanistično in kulturno pa so prebivalci obeh mest začeli sodelovati šele po osamosvojitvi Slovenije - v devetdesetih letih minulega stoletja, še bolj pa v zadnjih petnajstih letih s projektom Skupaj. Prav to sodelovanje predstavljajo v Evropski uniji kot vzor vsestranskega odličnega razvojnega sodelovanja ob meji", je med drugim dejala Vera Granfol.
Zato bi po njenem, ob 100. obletnici dogodkov, povezanih z Rudolfom Maistrom, vložili v Gornji Radgoni vse napore v to, da bi državna proslava ob okrogli obletnici bojev za severno mejo potekala v Gornji Radgoni. Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra naj bi bila prihodnje leto državna (v taki obliki se pripravlja vsakih pet let), in to na predvečer praznika, 22. novembra. Ob tem pa so še dodali: "Pred časom smo v zvezi s proslavo dobili podobno pobudo in željo, da bi bila proslava prirejena v njihovem kraju, tudi s strani MO Maribor, zato smo ob upoštevanju zgodovinskih dejstev v tem smislu že začeli nekatere aktivnosti, a pred sprejemom koledarja za leto 2018 ni mogoče obljubiti ali ukreniti nič fiksnega. Ob sprejemanju koledarja državnih proslav bomo članom koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve predstavili vse prispele pobude in člani odbora se bodo po proučitvi odločili o izvedbi proslave, terminu in lokaciji."
Proslava v Radgoni vsekakor bo, vprašanje je le, ali državna ali (med)občinska. Takšna proslava bi vsekakor pomenila veliko promocijo za obe mesti, čeprav takratne dogodke v Avstriji obravnavajo povsem drugače.
