V ospredju izobraževanje in zatiranje bolezni čebel

Čebelarji ČD Peter Dajnko Gornja Radgona zadovoljni s svojim delom

Prlekija-on.net, torek, 30. januar 2018 ob 08:17
Občni zbor ČD Peter Dajnko Gornja Radgona

Občni zbor ČD Peter Dajnko Gornja Radgona

Čebelarsko društvo Peter Dajnko Gornja Radgona, ki ga vodi Igor Litrop, ima več kot 67-letno tradicijo. Društvo je ime dobilo po znamenitem Slovencu Petru Dajnku, ki je bil leta 1787 rojen v Črešnjevcih, umrl pa 90 let pozneje pri Mali Nedelji, kjer je tudi pokopan. Bil je plodoviti pisec in velik čebelar, ki je prvi v slovenščini napisal in izdal knjigo o čebelarstvu, leta 1831 je izšla z naslovom Čelarstvo. Knjigo je v print tehniki ob 50-letnici društva izdala še občina Gornja Radgona. Člani društva so na Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici, imeli svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila približno polovica od 42 članov in članic. Ob tem so s svojim obiskom zbor počastili predsednik ČZ društev Pomurja Janko Rožman, svetovalec za čebelarstvo pri ČZ Slovenije Jakob Madjar, ter predstavniki sosednjih čebelarskih društev Radenci, Negova, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače.

Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik društva Litrop, ki je po izvolitvi predsedstva zbora, ki ga je tekoče vodila Ljuba Rajh, podal poročilo o delu društva in načrtih za prihodnje. Tako je med drugim dejal: "Kakor prejšnja leta je nam spet zagodlo vreme s spomladansko pozebo in dežjem. Letina 2017 je bila ena izmed najbolj katastrofalnih, kar smo jih imeli zadnjih nekaj let. Po dokaj dobri cvetlični paši v marcu in aprilu je prišla v naše kraje pozeba, ki ni prizanesla akaciji ter smo ostali še brez dveh paš, in sicer lipe in kostanja, saj so se temperature zaradi deževja spustile tudi pod 20ºC. Čebele smo zato morali krmiti skozi vso pašno sezono do jeseni, ko smo jih pripravili na zimo." je dejal Litrop in nanizal številne aktivnosti, ki jih je v preteklem letu bilo kar nekaj. Posebni poudarek je bil na zatiranju varoje, ki je tačas največja nadloga pri čebelarjih. Pri tem jim pomaga svetovalna služba, ki deluje v okviru NVI Murska Sobota, pod vodstvom Mateje Ritoznojnik, ki je nadomestila znano veterinarko, lani umrlo, mag. Lidijo Matavž. Ob njeni podpori se čebelarji zoperstavljajo temu za čebele pogubnemu zajedalcu.

V društvu so zadovoljni, da na OŠ Gornja Radgona deluje šolski čebelarski krožek, katerega vodita mentorja Dragica Vereš in veterinar Jože Matavž. Mladi čebelarji so se udeležili tekmovanja mladih čebelarjev v Metliki, kjer so prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja. Tega so v društvu veseli, saj je šolski krožek »kalilnica« bodočih čebelarjev. Veliko skrbi je društvo posvečalo izobraževanju članstva. Izobraževanje pripravljajo skupaj s sosednimi društvi, da je tako udeležba številčnejša. Tako društvo sodeluje s sosednjimi društvi tudi pri izvedbi strokovnih ekskurzij. Čebelarji so sodelovali tudi v akciji Slovenski tradicionalni zajtrk v vrtcu in šoli v Gornji Radgoni, kjer so člani društva podarili med. Društvo je lani organiziralo nakup medovitih rastlin, ki so jih v svojem okolju posadili čebelarji. Menijo, da je to pomembna dejavnost društva, saj je, zaradi intenzivnega kmetijstva, vse manj paše za čebele. Društvo sodeluje tudi z drugimi »nečebelarskimi« društvi, ki delujejo v občini Gornja Radgona. Člani se predstavljajo tudi na raznih prireditvah, kot je Petrov in Leopoldov sejem v Gornji Radgoni, AGRA in še kje. Kot je dodal predsednik društva Litrop, ki je obenem podpredsednik ČZ društev Pomurja, bodo tudi v letu 2018 čebelarji opravljali podobne aktivnosti kot v preteklosti. Kot prvo načrtujejo v pomladnih mesecih obisk Čebelarskega sejma v Bjelovarju.

Prisotne je pozdravil tudi predsednik ČZP Janko Rožman, ki je čebelarjem predstavil težave, ki jih doživljajo organizirani čebelarji. Svetovalec Jakob Madjar pa je veliko besed namenil zatiranju varoje, ki je tačas, ob letošnjem pomanjkanju čebelje paše, največja nadlega čebel. Predsednik društva je na zboru prebral poročilo veterinarke Mateje Ratiznojnik, ki se ni mogla udeležiti zbora. V svojem poročilu je predstavila pomen in način zatiranja varoje. V preteklem letu pa je bilo odkritih tudi nekaj žarišč hude gnilobe čebelje zalege, ki je prav tako nevarna bolezen čebel. Bolezen so z določenimi ukrepi odpravili. Ob koncu so v svoje vrste sprejeli novega člana Sandija Ješovnika. Želeli pa bi si, da bi se za čebelarjenje odločilo več mladih.

Foto: Ludvik Kramberger


Več v Kultura in izobraževanje