Kitajska tako daleč, a vendar tudi blizu
Uroš Lipušček na pogovoru v soboškem hotelu Diana
Filip Matko Ficko, petek, 2. februar 2018 ob 08:12
Uroš Lipušček na pogovoru v soboškem hotelu Diana
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki ima svoj sedež v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v Občini Tišina, je pripravila drugi letošnji »Vanekov večer« v restavracijskih prostorih hotela Diana v Murski Soboti, v četrtek, 1. februarja zvečer. Naslov druženja je bil izredno mamljiv: »Kitajsko stoletje ?«
V imenu UŠF je številne zbrane pozdravil predsednik UŠF Ernest Ebenšpanger, podpredsednik UŠF Marjan Šiftar pa je vsem predstavil predavatelja, ki je tokrat bil Uroš Lipušček, doktor politoloških znanosti, ki je bil dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, kot tudi dopisnik RTV Ljubljana s Kitajske in je tako še vedno vsakodnevno povezan z Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko (državica Tajvan) na otoku Tajvan. Čeprav je Ljudska republika Kitajska s svojimi 1,379 milijarde prebivalcev v Vzhodni Aziji tako daleč od nas, je dogajanja v njej predavatelj Uroš Lipušček tako predstavil, da nam je tudi blizu. Ob tem je spomnil, da je ta ena najstarejših civilizacij na svetu dala človeštvu papir, pisavo, kompas, smodnik, tisk, svilo in še kaj ter da sedaj nekako »pobira obresti« za vse dano pred tisočletji.
Sklepi zadnjega 19. kongresa Komunistične partije Kitajske bodo vsekakor vplivale na ves svet, kajti 40-letnica kitajskih tržnih reform je to daljno azijsko državo uvrstila v sam vrh svetovnih velesil, čeprav gre za državo demokratične diktature delavskega razreda oziroma za neke vrste prosvetljeni absolutizem. Marsikaj so Kitajci povzeli po modelu socialistične ureditve v nekdanji SFR Jugoslaviji, imajo osem različnih političnih združenj, ki se povezujejo v narodni kongres (spominja na nekdanjo socialistično zvezo pri nas), a nad vsemi »bedi« Komunistična partija – če partija ukaže, se zgodi ! Ljudska republika Kitajska meji na 14 sosednjih držav, a znotraj meja LR Kitajske prebiva kar 55 narodov.
Zatorej je usmeritev Komunistične partije Kitajske za prihodnjih 21 let, ko bodo leta 2049 praznovali stoletnico KP Kitajske, da se ohrani mir za vsako ceno; da se odpravi revščino do leta 2021 (za njih to pomeni, da je vsak prebivalec na toplem, oblečen in ima dovolj hrane); da se razreši onesnaženost okolja ter da postanejo absolutna inovativna družba (električna vozila v avtomobilski industriji). Že sedaj se lahko samo čudimo Kitajcem, ki bodo imeli železniško povezavo med Pekingom in Šanghajem, kjer bodo vlaki vozili preko 600 kilometrov na uro (torej hitreje od letal), a mi se v Sloveniji že nič koliko let samo pogovarjamo o gradnji prepotrebnega drugega tira do luke Koper.
Toda Kitajci načrtujejo tudi novo »svileno cesto« (hitre ceste in hitre železnice) v Evropo in Afriko, kjer bodo vključili kar 67 držav v to trgovinsko povezavo.
Je pa opomnil dr. Uroš Lipušček tudi na »nerodnosti« naših državnih organov v Republiki Sloveniji, ki so ob nedavnih odkritjih nepridipravov s Tajvana le-te izročili Tajvanu (Republiki Kitajski) in ne Ljudski republiki Kitajski, ki otok Tajvan še vedno ima za del svojega ozemlja. Kar nekaj nevšečnosti lahko zatorej pričakujemo v prihodnje v odnosih naše države z velesilo Kitajsko v Vzhodni Aziji.