Nevladne organizacije: Izgradnja hidroelektrarn je za mokrišča težava in ne rešitev
Odgovor na izjave DEM Rešimo Muro – pred trenutnim stanjem v povezavi z današnjim svetovnim dnevom mokrišč
Mura pri Hrastju-Moti, foto: G. Safarek
Več kot 70 nevladnih organizacij združenih v kampanji Rešimo Muro!, je opozorilo, da so Dravske elektrarne Maribor (DEM) v svojem sporočilu za javnost v povezavi z današnjim svetovnim dnevom mokrišč podale več zavajajočih izjav. Zapisalo so, da DEM želijo opozoriti, da je izgradnja hidroelektrarn za mokrišča seveda težava in ne rešitev, kar je potrdilo tudi okoljsko poročilo v okviru Celovite presoje vplivov na okolje v postopku za HE Hrastje-Mota.
»Poglabljanje struge reke Mure in spreminjanje obrečne strukture reke
ter izsuševanje mrtvic, ob omenjenem padanju podtalnice, je mogoče
preprečiti tako, da se tok reke Mure upočasni, kar pa je mogoče izvesti z
ustreznimi – sonaravno urejenimi – zajezitvami rečnega toka. Ena od
možnih oblik zajezitve, ki lahko ima pozitiven vpliv na prej omenjene
težave in ne povzroča obremenitev okolja, temveč mu z ustrezno
spremljevalno in drugo infrastrukturo omogoča tako naravni kot družbeni
razvoj, je izgradnja hidroelektrarne,« so zapisali v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).
"V imenu več kot 70 nevladnih organizacij združenih v kampanji Rešimo Muro! želimo DEM opozoriti, da so spregledali dejstva, ki so jim jih zapisali strokovnjaki v okoljskem poročilu (v nadaljevanju OP) v okviru Celovite presoje vplivov na okolje v postopku za HE Hrastje-Mota. Nedvoumno je ugotovljeno, da bi hidroelektrarna imela bistven vpliv in zato gradnja hidroelektrarne ni sprejemljiva. Glej poglavje 5.11., Vplivi na naravo, stran 109, kjer lahko vidimo oceno D za »vplive na doseganje okoljskih ciljev za živi svet«, in to kar v vseh kategorijah: rastlinstvo, živalstvo, habitatni tipi, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in Natura 2000!", pa na to v imenu kampanje Rešimo Muro! odgovarja Stojan Habjanič, ki navaja tudi druge argumente, ki so zapisani spodaj.
Prav tako lahko v poglavju 5.8 z naslovom Podzemne vode preberemo, da:
To lahko preberemo v poglavju 5.7 z naslovom Transport rinjenih in suspendiranih plavin, kjer je navedeno, da bo izgradnja hidroelektrarne vplivala na transport rinjenih plavin dolvodno od pregrade. Pod rinjene plavine razumemo prod, ki ga nosi vodni tok. Tako na strani 7 (predlagana izvedba) piše, da bi se poglabljanje na območju zajezitve ustavilo (kaj pa drugega – težava s sedimenti !?), prek pregrade navzdol po reki pa bi se povzročilo dodatno poglabljanje dna struge, ker bi bil oviran dotok proda. Vpliv bi segal celo do mostu v Veržeju.
Za omilitev vpliva strokovnjaki predlagajo, da se v reko vsako leto v prvih 30 letih vsuje 25.000 m3 gramoza in vsako leto v prihodnjih 30 letih 19.000 m3 gramoza. Torej bi naj v reko v 60 letih obratovanja elektrarne dodali 1.320.000 m3 gramoza. Prav ste prebrali, 1 milijon in 320 tisoč m3.
Kje ga bodo dobili, je zaenkrat neznano. Pomembno je vedeti tudi, da je ob predlagani izvedbi po varianti 1 predvidena tudi poglobitev reke od pregrade navzdol na razdalji 2,5 km z maksimalno globino 1,7 m. A bodo torej najprej reko poglobili in nato preprečevali nadaljnje poglabljanje z vsipavanjem proda, ki ga bodo pripeljali od drugod?
In temu pravijo, da ni vplivov in da rešujejo problem? Težav, ki bi jih izgradnja hidroelektrarne povzročila, je seveda še veliko več, mnoge so navedene v okoljskem poročilu.
Stojan Habjanič v imenu kampanje Rešimo Muro!
"V imenu več kot 70 nevladnih organizacij združenih v kampanji Rešimo Muro! želimo DEM opozoriti, da so spregledali dejstva, ki so jim jih zapisali strokovnjaki v okoljskem poročilu (v nadaljevanju OP) v okviru Celovite presoje vplivov na okolje v postopku za HE Hrastje-Mota. Nedvoumno je ugotovljeno, da bi hidroelektrarna imela bistven vpliv in zato gradnja hidroelektrarne ni sprejemljiva. Glej poglavje 5.11., Vplivi na naravo, stran 109, kjer lahko vidimo oceno D za »vplive na doseganje okoljskih ciljev za živi svet«, in to kar v vseh kategorijah: rastlinstvo, živalstvo, habitatni tipi, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in Natura 2000!", pa na to v imenu kampanje Rešimo Muro! odgovarja Stojan Habjanič, ki navaja tudi druge argumente, ki so zapisani spodaj.
Prav tako lahko v poglavju 5.8 z naslovom Podzemne vode preberemo, da:
- Na območju črpališča Krog zaradi ureditev v okviru variante 1 prihaja tudi do znižanja podzemne vode do 60 cm.
- Pri varianti 1 se gorvodno od črpališča Krog v ožjem pasu ob reki spremeni tudi smer toka podzemne vode.
- Zaradi tega se lahko spremeni kemijska in bakteriološka sestava vode, saj prihaja do izpiranja in transporta ostankov in hranil iz tal in njihov prenos po vodonosniku in drenažah. /…/ … bo zaradi dviga podzemne vode kot posledica zajezitev koncentracija onesnaževalcev v podzemni vodi močneje narasla.
- Kot izhaja iz omenjenega poročila,
je bilo pri varianti 1 pri spremembah podtalnice zaradi gradnje
znižanje ugotovljeno dolvodno od pregrade, in sicer do 1 m. Znižanje je
dosti bolj občutno na desnem bregu, medtem ko na levem bregu znižanje ne
preseže 0,75 m.
To lahko preberemo v poglavju 5.7 z naslovom Transport rinjenih in suspendiranih plavin, kjer je navedeno, da bo izgradnja hidroelektrarne vplivala na transport rinjenih plavin dolvodno od pregrade. Pod rinjene plavine razumemo prod, ki ga nosi vodni tok. Tako na strani 7 (predlagana izvedba) piše, da bi se poglabljanje na območju zajezitve ustavilo (kaj pa drugega – težava s sedimenti !?), prek pregrade navzdol po reki pa bi se povzročilo dodatno poglabljanje dna struge, ker bi bil oviran dotok proda. Vpliv bi segal celo do mostu v Veržeju.
Za omilitev vpliva strokovnjaki predlagajo, da se v reko vsako leto v prvih 30 letih vsuje 25.000 m3 gramoza in vsako leto v prihodnjih 30 letih 19.000 m3 gramoza. Torej bi naj v reko v 60 letih obratovanja elektrarne dodali 1.320.000 m3 gramoza. Prav ste prebrali, 1 milijon in 320 tisoč m3.
Kje ga bodo dobili, je zaenkrat neznano. Pomembno je vedeti tudi, da je ob predlagani izvedbi po varianti 1 predvidena tudi poglobitev reke od pregrade navzdol na razdalji 2,5 km z maksimalno globino 1,7 m. A bodo torej najprej reko poglobili in nato preprečevali nadaljnje poglabljanje z vsipavanjem proda, ki ga bodo pripeljali od drugod?
In temu pravijo, da ni vplivov in da rešujejo problem? Težav, ki bi jih izgradnja hidroelektrarne povzročila, je seveda še veliko več, mnoge so navedene v okoljskem poročilu.
Stojan Habjanič v imenu kampanje Rešimo Muro!
