Vete kaj, pret enin tjednon sva z ženo letala v Italiji, pa se mi zdi lepo, da van malo opišen toto dogodifščino. Na žalost je preci napisanega,(napisa sen že pret enin ali dvema letoma) pa je zato nesen preveda v naš uradni prleški jezik, zato se van tüdi opravičüvlen in se troštan, ke te razmili stvor tüdi v slovenščini. No na sliki sen ne jas, to je letošji zmagovolec Calcatera - Taljon (20 minot za rekordon totega laufa ) - pa fseeno kapo doj čehi, teko letati v enen zamohi je ne hec!!! ************************************************************************************************ Najbrž si zloglasni Passatore – kontrabant in ljudski junak Emilie Romagne nikoli ni predstavljal, da bo v 20. stoletju čez njegov 913 m visok apeninski prelaz Cola, drlo na tisoče novodobnih tlačanov rekreacije. In res, že od leta 1973, ko je nekaj faenških zanesenjakov v spomin na preprostim ljudem priljubljenega kontrabanta proti takratnim oblastem, ki je bil po robinhoodovsko radodaren, uprizorilo prvi 100 km tek, se ta zgodba iz leta v leto ponavlja zadnjo soboto v maju . Pridejo renomirani ultramaratonci, pa prekaljeni rekreativci in tudi posebneži vseh sort. Nobeno leto ne manjka stari majhen Furlan Grillo oblečen v alpinsko opravo z nepogrešljivo modro rutico okrog vratu in značilnim klobukom s peresom . Tu je tudi vsem poznan »pittore» – možakar v kasnih sedemdesetih letih s slikarsko paleto in čopiči . Na začetku teka se nekje za hip ustavi in skicira neko veduto , nato te postanke med tekom ponavlja in na cilj po petnajstih urah priteče s krasno umetniško sliko na platnu. Vsako leto se rokujemo tudi z Benittom iz Genove, malim suhim osemdesetletnikom , ki premore borih 50 kilogramov , a je vseeno pretekel že preko 27 Passatorejev. Tek so poimenovali , kot ste verjetno že uganili - po svojem junaku. Spada med najtežje 100 km teke na svetu. Vsako leto se ga udeleži preko 3000 tekačev. Začne se popoldne v osrčju Toskane v zibelki italijanske umetnosti - Firencah, nato kmalu zavije po serpentinastih Fiesolah proti toskanskim gričem . Tečeš in uživaš v prelepi pokrajini , oko potuje med vinogradi in starodavnimi toskanskimi vilami . Po 40-tih km te pripelje pod vznožje Apeninov. Tukaj se začne 10 km hudega vzpona z višinsko razliko približno 750 m. Ko na 913. m nadmorske višine dosežeš prelaz Cola, se dan ponavadi že poslavlja. Sledi dolg spust. Pokrajina je pusta in nenaseljena. Tečeš čez mostove in prepade, nekje v globini slišiš šum hudournikov, okrog tebe je tema, v mislih pa zloglasni Passatore in mnogi namišljeni dogodki iz tistih časov. Misli preskakujejo kot časovni stroj . Vse se prepleta , telo se koplje v endorfinih , zanos se povečuje. Močan si , hraber in vzdržljiv , zmogel boš. Na kilometre več ne misliš, saj ne predstavljajo veliko , so le delček tistega velikega , kar boš pustil za sabo, ko boš na cilju. Slediti začnejo manjši kraji na približno vsakih 5 km , kjer te čakajo prepotrebne okrepčevalnice maserji in navdušena publika. Ponekod kurijo kresove in nobenemu se ne mudi spat, saj mora videti novodobne junake. Organizacija je brezhibna – tvoje napredovanje beleži računalnik , zato spiker marsikje po zvočnikih najavi tvoje ime in narodnost . To še podžge tvojo voljo in zato pospešiš korak Reko Lamone prečkaš neštetokrat preden nekje v daljavi zagledaš odsev luči v Faenzi. Bližaš se prestolnici keramike v deželi Emilia Romagna. Z zadnjimi atomi moči dosežeš 2 km dolgo ulico, ki vodi v center mesta. Stara nona ponuja na stojnici najrazličnejša zeliščna žganja, če jo slučajno premaga utrujenost pa pusti sporočilo, da si postrezi sam. Le redki se ustavijo, ni časa, cilj je blizu. Metri se zdijo dolgi kot še nikoli, zato s težavo dosežeš križišče kjer zaviješ levo proti ciljni črti. Samo še 200 m in konec bo vseh muk. Z zadnjimi močmi se poženeš v sprint proti cilju in premagaš še nekaj izmučenih tekačev. Cilj . Z zanosom korakaš po z rožami okrašenem podestu proti slavnostnemu odru . Sledi zmagoslavje: mladenka te okiti z medaljo , slika za spomin in tri buteljke priznanih romanjskih vin . Po tuširanju masaži in zdravniškem pregledu si tista tretjina uspešnih, ki je dosegla cilj, reče nasvidenje na naslednjem Passatore. Cilj doseže veliko starih in manj starih. Spominjam se nekega 94- letnega možakarja in 82- letne ženske , ki sta slavila uspešno pretečen Passatore , da o šestdesetletnikih niti ne govorim , saj so itak v večini .