Na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili Miklošičevo nagrado in priznanja
Občina Ljutomer je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila prireditev s podelitvijo Miklošičeve nagrade in priznanj, slavnostna govornica je bila rojena Ljutomerčanka Eva Sršen, slovenska pevka zabavne glasbe
Prejemniki Miklošičevih priznanj in nagrade z županjo
Občina Ljutomer je na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v sredo, 7. februarja, v Domu kulture Ljutomer, pripravila prireditev s podelitvijo Miklošičeve nagrade in priznanj, ki jih je podelila županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba.
Miklošičevo nagrado za leto 2018 je prejel Ludvik Rudolf za dolgoletno uspešno delovanje na širšem kulturnem področju, Miklošičeva priznanja za leto 2018 pa Tanja Trstenjak za tvorno in uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture, Ljuba Erhatič za dolgoletno, uspešno in povezovalno delo na področju ljubiteljske kulture ter Renata Makovec Telkeš za aktivno delo na področju zborovske glasbe.
Miklošičevo nagrado za leto 2018 je prejel Ludvik Rudolf za dolgoletno uspešno delovanje na širšem kulturnem področju, Miklošičeva priznanja za leto 2018 pa Tanja Trstenjak za tvorno in uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture, Ljuba Erhatič za dolgoletno, uspešno in povezovalno delo na področju ljubiteljske kulture ter Renata Makovec Telkeš za aktivno delo na področju zborovske glasbe.
Slavnostna govornica je bila rojena Ljutomerčanka Eva Sršen, slovenska pevka zabavne glasbe, ki je med drugim pri osemnajstih letih s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije 1970. Evo je pot že pri rosnih letih vodila v Ljubljano zaradi šolanja. Njen govor si lahko ogledate v spodnjem videu.
V kulturnem programu Nabiralci zvezd so nastopili dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, program Umetniška gimnazija: Taja Berič, Nisa Čahuk, Lan Časar, Žanmark Čeh, Lucija Čolnik, Matic Dominko, Bria Farkaš, Lucija Foltin, Sarah Friškič, Žana Horvat, Živa Kočar, Sara Kovač, Lara Krpič, Lea Lainšček, Lorien Landricombe, lnja Lebar, Laura Podgoršek, Vanessa Pukšič, Živa Ritlop, Sara Sukič, Klara Vinčec in Urška Žižek. Izbor besedil, scenarij in režijo je uredila Dunja Zupanec, prof. strokovnih predmetov za gledališče. Himno je ob spremljavi na klavirju Julije Zadravec, mag. prof. na Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, zapela dijakinja GFML Eva Pintarič.
Po proslavi je sledila še pogostitev.
V kulturnem programu Nabiralci zvezd so nastopili dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, program Umetniška gimnazija: Taja Berič, Nisa Čahuk, Lan Časar, Žanmark Čeh, Lucija Čolnik, Matic Dominko, Bria Farkaš, Lucija Foltin, Sarah Friškič, Žana Horvat, Živa Kočar, Sara Kovač, Lara Krpič, Lea Lainšček, Lorien Landricombe, lnja Lebar, Laura Podgoršek, Vanessa Pukšič, Živa Ritlop, Sara Sukič, Klara Vinčec in Urška Žižek. Izbor besedil, scenarij in režijo je uredila Dunja Zupanec, prof. strokovnih predmetov za gledališče. Himno je ob spremljavi na klavirju Julije Zadravec, mag. prof. na Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, zapela dijakinja GFML Eva Pintarič.
Po proslavi je sledila še pogostitev.
Miklošičevo nagrado za leto 2018 je prejel Ludvik Rudolf, stanujoč Mala Nedelja 35, Mala Nedelja, za dolgoletno uspešno delovanje na širšem kulturnem področju. Višina nagrade znaša eno povprečno plačo Republike Slovenije za preteklo leto.
Ludvik Rudolf je rojen 24. avgusta 1944 in živi v Mali Nedelji. Mali Ludvik od Male Nedelje, kot se sam poimenuje, je pevec, ljubiteljski pesnik, avtor mnogih pesmi, številnih besedil in mnogih melodij. Vse pesmi zna izjemno občuteno povedati ali z občutkom zapeti, in to na pamet. Je cerkveni ključar, zbiratelj, krvodajalec, ljubitelj zgodovine, poznavalec zgodovine, etnografije, geografije Male Nedelje, Malonedeljčanov in njene okolice, ljubitelj vsega starega, starin, zgodovinskih dokumentov, zaprašenih slik in oguljenih starih dokumentov. Je izjemen poznavalec malonedeljskega narečja in najboljši turistični vodič teh krajev. Skromen zase, a izjemno bogat po duši in srcu. Ludvik Rudolf je do danes izdal dve izjemno vsebinsko bogati knjigi. Prva je »Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh«, kjer je na 650 straneh velikega formata, z več kot tisoč črno-belih in barvnih fotografij, skic, zemljevidov, kart in dokumentov, postavil večen spomenik Mali Nedelji ter njenim ljudem. S knjigo, ki je rezultat več kot tridesetletnega zbirateljskega dela, obiskov številnih družin in intervjujev posameznikov, fotografiranj, neprespanih noči ob cerkveni in šolski kroniki, brskanj po zaprašenih podstrešjih in po zgodovinskih arhivih, je ustvaril pomemben zgodovinski dokument, ki mu ni para daleč naokrog. V letu 2016 je ponovno izdal neprecenljivo in izjemno bogato knjigo v lastnem rokopisu, kjer je na 195 straneh zbral svoje pesmi in melodije pod imenom »Iz preteklosti v sedanjost za prihodnost«. Pesmi posveča hvaležnemu spominu pomembnim in njemu dragim ljudem. V njih je moč zaznati spoštovanje, odkritosrčnost in neizmerno hvaležnost. Zbirka ima izjemen etnološki, zgodovinski in kronološki pomen, pa ne samo za Malo Nedeljo, ampak za celotno Prlekijo in njene ljudi ter Slovenijo nasploh. Obogatena je tudi z zgoščenko, v želji, da bi te melodije še dolgo zvenele.
Predlagatelji:
Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer
Krajevna skupnost Mala Nedelja
Osnovna šola Mala Nedelja
Prostovoljno gasilsko društvo Mala Nedelja
Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci
Društvo vinogradnikov Mala Nedelja
Ludvik Rudolf je rojen 24. avgusta 1944 in živi v Mali Nedelji. Mali Ludvik od Male Nedelje, kot se sam poimenuje, je pevec, ljubiteljski pesnik, avtor mnogih pesmi, številnih besedil in mnogih melodij. Vse pesmi zna izjemno občuteno povedati ali z občutkom zapeti, in to na pamet. Je cerkveni ključar, zbiratelj, krvodajalec, ljubitelj zgodovine, poznavalec zgodovine, etnografije, geografije Male Nedelje, Malonedeljčanov in njene okolice, ljubitelj vsega starega, starin, zgodovinskih dokumentov, zaprašenih slik in oguljenih starih dokumentov. Je izjemen poznavalec malonedeljskega narečja in najboljši turistični vodič teh krajev. Skromen zase, a izjemno bogat po duši in srcu. Ludvik Rudolf je do danes izdal dve izjemno vsebinsko bogati knjigi. Prva je »Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh«, kjer je na 650 straneh velikega formata, z več kot tisoč črno-belih in barvnih fotografij, skic, zemljevidov, kart in dokumentov, postavil večen spomenik Mali Nedelji ter njenim ljudem. S knjigo, ki je rezultat več kot tridesetletnega zbirateljskega dela, obiskov številnih družin in intervjujev posameznikov, fotografiranj, neprespanih noči ob cerkveni in šolski kroniki, brskanj po zaprašenih podstrešjih in po zgodovinskih arhivih, je ustvaril pomemben zgodovinski dokument, ki mu ni para daleč naokrog. V letu 2016 je ponovno izdal neprecenljivo in izjemno bogato knjigo v lastnem rokopisu, kjer je na 195 straneh zbral svoje pesmi in melodije pod imenom »Iz preteklosti v sedanjost za prihodnost«. Pesmi posveča hvaležnemu spominu pomembnim in njemu dragim ljudem. V njih je moč zaznati spoštovanje, odkritosrčnost in neizmerno hvaležnost. Zbirka ima izjemen etnološki, zgodovinski in kronološki pomen, pa ne samo za Malo Nedeljo, ampak za celotno Prlekijo in njene ljudi ter Slovenijo nasploh. Obogatena je tudi z zgoščenko, v želji, da bi te melodije še dolgo zvenele.
Predlagatelji:
Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer
Krajevna skupnost Mala Nedelja
Osnovna šola Mala Nedelja
Prostovoljno gasilsko društvo Mala Nedelja
Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci
Društvo vinogradnikov Mala Nedelja
Miklošičevo priznanje za leto 2018 je prejela Tanja Trstenjak, stanujoča Krapje 2 d, Veržej, za tvorno in uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture.
Tanja Trstenjak je rojena 4. novembra 1968 in živi na Krapju. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer - podružnici Cven, in sicer kot njena vodja ter učiteljica razrednega pouka. Je dolgoletna aktivna članica Kulturnega društva Cven, saj že vrsto let poje pri mešanem pevskem zboru in pleše v starejši folklorni skupini ter je članica upravnega odbora. Kot članica Prostovoljnega gasilskega društva Zgornje Krapje v okviru društva skrbi za kulturni del tamkajšnjih prireditev, sicer pa deluje tudi kot prostovoljka v Domu starejših občanov Ljutomer in pri Karitas Ljutomer. Kulturno dediščino in ljudsko izročilo dodobra pozna in svoje znanje nesebično prenaša na podmladek tako v krajevni skupnosti kot tudi na osnovni šoli. V Kulturnem društvu Cven je zelo cenjena članica, saj jo odlikujejo vrline, kot so pogum, modrost, poštenost in hvaležnost.
Predlagatelji:
Kulturno društvo Cven
Krajevna skupnost Cven
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Krapje
Tanja Trstenjak je rojena 4. novembra 1968 in živi na Krapju. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer - podružnici Cven, in sicer kot njena vodja ter učiteljica razrednega pouka. Je dolgoletna aktivna članica Kulturnega društva Cven, saj že vrsto let poje pri mešanem pevskem zboru in pleše v starejši folklorni skupini ter je članica upravnega odbora. Kot članica Prostovoljnega gasilskega društva Zgornje Krapje v okviru društva skrbi za kulturni del tamkajšnjih prireditev, sicer pa deluje tudi kot prostovoljka v Domu starejših občanov Ljutomer in pri Karitas Ljutomer. Kulturno dediščino in ljudsko izročilo dodobra pozna in svoje znanje nesebično prenaša na podmladek tako v krajevni skupnosti kot tudi na osnovni šoli. V Kulturnem društvu Cven je zelo cenjena članica, saj jo odlikujejo vrline, kot so pogum, modrost, poštenost in hvaležnost.
Predlagatelji:
Kulturno društvo Cven
Krajevna skupnost Cven
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Krapje
Miklošičevo priznanje za leto 2018 je prejela Ljuba Erhatič, stanujoča Boreci 19 b, Križevci pri Ljutomeru, za dolgoletno, uspešno in povezovalno delo na področju ljubiteljske kulture.
Ljuba Erhatič je rojena 9. junija 1963 in stanuje v Borecih. Po izobrazbi je komercialistka in kot vodja prodajne pisarne zaposlena v podjetju Tondach, d. o. o. Kot članica gledališke skupine je na ljutomerskem odru začela nastopati leta 2002 in sicer v predstavi Gospa ministrica. Pozneje, pa vse do današnjih dni je nastopila v kar 13-tih gledaliških predstavah, ki so bile premierno odigrane prav na odru v Ljutomeru. V veliki večini je igrala glavne vloge in tako pomagala bogatiti ljutomersko gledališko kulturo. Igralko krasita točnost in vestnost pri obisku vaj ter kreiranju vlog. Z nadarjenostjo in trudom ter v sodelovanju z ostalimi člani gledališke skupine ostaja pomemben steber igralskega kadra tudi v prihodnje.
Predlagatelj:
Gledališka skupina kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer
Ljuba Erhatič je rojena 9. junija 1963 in stanuje v Borecih. Po izobrazbi je komercialistka in kot vodja prodajne pisarne zaposlena v podjetju Tondach, d. o. o. Kot članica gledališke skupine je na ljutomerskem odru začela nastopati leta 2002 in sicer v predstavi Gospa ministrica. Pozneje, pa vse do današnjih dni je nastopila v kar 13-tih gledaliških predstavah, ki so bile premierno odigrane prav na odru v Ljutomeru. V veliki večini je igrala glavne vloge in tako pomagala bogatiti ljutomersko gledališko kulturo. Igralko krasita točnost in vestnost pri obisku vaj ter kreiranju vlog. Z nadarjenostjo in trudom ter v sodelovanju z ostalimi člani gledališke skupine ostaja pomemben steber igralskega kadra tudi v prihodnje.
Predlagatelj:
Gledališka skupina kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer
Miklošičevo priznanje za leto 2018 je prejela Renata Makovec Telkeš, stanujoča Grlava 15, Križevci pri Ljutomeru, za aktivno delo na področju zborovske glasbe.
Renata Makovec Telkeš je rojena 26. julija 1963 in živi na Grlavi. Ima bogato glasbeno pot, saj se je že v otroštvu pričela ukvarjati z glasbo. Obiskovala je glasbeno šolo, kjer se je učila igrati klavir, hkrati pa je samoiniciativno in ljubiteljsko pričela tudi z igranjem na orglah, ki jo spremljajo še danes. Ob različnem glasbenem udejstvovanju se je hkrati izobraževala ter tako izpopolnila svoje glasbeno znanje. Kot uspešna zborovodkinja je v vseh letih svojega delovanja ob sebi zbrala različne generacije pevk in pevcev, tako zraven vzgoje mladih organistov vodi še Vokalno skupino Babinci, Moški oktet Babinci, Moški pevski zbor Križevci in Dekliško pevsko skupino PAX Križevci. Zraven vseh službenih obveznosti, ki jih, kot diplomirana strojna inženirka opravlja v podjetju Daihen Varstroj d. d., že od leta 2010 z velikim veseljem deluje tudi v Turistično kulturnem društvu Babinci, kjer z vokalno skupino in oktetom nastopajo na različnih dogodkih tako v občini Ljutomer kot drugje, udeležili pa so se tudi Evropeade na Poljskem.
Ker ji nikoli ne zmanjka volje do predanosti petju in prenašanju znanja na mlajše rodove, je njeno delo v kraju kjer živi, cenjeno in spoštovano.
Predlagatelj:
Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava
Renata Makovec Telkeš je rojena 26. julija 1963 in živi na Grlavi. Ima bogato glasbeno pot, saj se je že v otroštvu pričela ukvarjati z glasbo. Obiskovala je glasbeno šolo, kjer se je učila igrati klavir, hkrati pa je samoiniciativno in ljubiteljsko pričela tudi z igranjem na orglah, ki jo spremljajo še danes. Ob različnem glasbenem udejstvovanju se je hkrati izobraževala ter tako izpopolnila svoje glasbeno znanje. Kot uspešna zborovodkinja je v vseh letih svojega delovanja ob sebi zbrala različne generacije pevk in pevcev, tako zraven vzgoje mladih organistov vodi še Vokalno skupino Babinci, Moški oktet Babinci, Moški pevski zbor Križevci in Dekliško pevsko skupino PAX Križevci. Zraven vseh službenih obveznosti, ki jih, kot diplomirana strojna inženirka opravlja v podjetju Daihen Varstroj d. d., že od leta 2010 z velikim veseljem deluje tudi v Turistično kulturnem društvu Babinci, kjer z vokalno skupino in oktetom nastopajo na različnih dogodkih tako v občini Ljutomer kot drugje, udeležili pa so se tudi Evropeade na Poljskem.
Ker ji nikoli ne zmanjka volje do predanosti petju in prenašanju znanja na mlajše rodove, je njeno delo v kraju kjer živi, cenjeno in spoštovano.
Predlagatelj:
Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava
