Dedkova harmonika kot navdih za novo pesem
Marko, Ivan in Eva s pesmijo o dedkovem instrumentu
Eva Tompa
DEDEKOV VALČEK
NEGI OB MÜRE SE ŽABE BIDIJO,
ČRIČKI NE HEJAJO LÜBICE ZVOT,
PTIČKI SE V GNEZDA MED LISTJEN TIŠČIJO...
SUNCE ZA KAPELO SPROVLA SE SPOT.
V RODINCIH K MEŠI VEČERNI ZVONIJO.
SVEČA STRPEČE POD BUGECOV KOT.
ŽGENKI OD ŠPORHETA SEN ZADIŠIJO...
ŠTAMPET PA TUHANT STA KREDI ZA SPOT.
TOTA PESEN JE ZA TEBE.
TOTA PESEN IZ SRCA.
NEROJENIN DATI SEBE.
ŠTO KAJ VEČ BI LEHKO DA?
Z MENO TOTE TIPKE KLOČIŠ,
Z MENO TOTI MEH TÜ VLOČIŠ,
Z MENO JOČEŠ, SE SMEJIŠ...
Z MENO SI. ŽIVIŠ! ŽIVIŠ!
OKNO ZA OKNON POMALEN VGAŠÜVLE,
RAUFONG ZA RAUFONGON ZODJE SKADI...
V HROSTJI TAN DOLI SE ČUK ČEMERÜVLE,
LUNA PA GORI MED ZVEZDE BIŽI.
TOTA PESEN JE ZA TEBE.
TOTA PESEN IZ SRCA.
NEROJENIN DATI SEBE.
ŠTO KAJ VEČ BI LEHKO DA?
Z MENO TOTE TIPKE KLOČIŠ,
Z MENO TOTI MEH TÜ VLOČIŠ,
Z MENO JOČEŠ, SE SMEJIŠ...
Z MENO SI. ŽIVIŠ! ŽIVIŠ!
NEGI OB MÜRE SE ŽABE BIDIJO,
ČRIČKI NE HEJAJO LÜBICE ZVOT,
PTIČKI SE V GNEZDA MED LISTJEN TIŠČIJO...
SUNCE ZA KAPELO SPROVLA SE SPOT.
V RODINCIH K MEŠI VEČERNI ZVONIJO.
SVEČA STRPEČE POD BUGECOV KOT.
ŽGENKI OD ŠPORHETA SEN ZADIŠIJO...
ŠTAMPET PA TUHANT STA KREDI ZA SPOT.
TOTA PESEN JE ZA TEBE.
TOTA PESEN IZ SRCA.
NEROJENIN DATI SEBE.
ŠTO KAJ VEČ BI LEHKO DA?
Z MENO TOTE TIPKE KLOČIŠ,
Z MENO TOTI MEH TÜ VLOČIŠ,
Z MENO JOČEŠ, SE SMEJIŠ...
Z MENO SI. ŽIVIŠ! ŽIVIŠ!
OKNO ZA OKNON POMALEN VGAŠÜVLE,
RAUFONG ZA RAUFONGON ZODJE SKADI...
V HROSTJI TAN DOLI SE ČUK ČEMERÜVLE,
LUNA PA GORI MED ZVEZDE BIŽI.
TOTA PESEN JE ZA TEBE.
TOTA PESEN IZ SRCA.
NEROJENIN DATI SEBE.
ŠTO KAJ VEČ BI LEHKO DA?
Z MENO TOTE TIPKE KLOČIŠ,
Z MENO TOTI MEH TÜ VLOČIŠ,
Z MENO JOČEŠ, SE SMEJIŠ...
Z MENO SI. ŽIVIŠ! ŽIVIŠ!
V
prleščini je pesem zapisal Marko
Kočar,
uglasbil je pesem ter napravil aranžma Ivan
Flaisinger,
na harmoniko pa jo zaigra ter ob tem zapoje šestošolka Osnovne šole
Kajetana Koviča Radenci Eva
Tompa iz Rihtarovec. Premierno jo je zapela na prireditvi »Za kmečko pečjo«
Kulturnega društva Janko Divjak Kapela v Hrastju Moti.
»Glasbo in igranje harmonike je imel namreč rad tudi Evin dedek Jože Tompa. Čeprav je bil po poklicu trgovec, je v prostem času velikokrat raztegnil meh in skupaj s sosedi in prijatelji zapel. Igral je na več kot sto let staro harmoniko, katero so mu domači ob srečanju z Abrahamom dali v celoti obnoviti. Na žalost se je usoda poigrala z njegovim zdravjem in je umrl, še preden se je Eva rodila. Toda ostala je njegova harmonika. Eva jo je večkrat opazovala in prosila, če lahko poskusi raztegniti njen meh. Ker je to očeta Gregorja spominjalo na njegovega očeta, Evinega dedka, ji je to tudi dovolil in si na tihem želel, da bi tudi ona vzljubila ta inštrument. In tako je tudi bilo ! Ker pa je bila ta harmonika prevelika za takrat še majhno Evo, je dobila svojo harmoniko.« nam je povedala Mateja Tompa, Evina mama.
Že šesto leto zapored prihaja Eva Tompa nastopat s svojo harmoniko v DOSOR, Dom starejših občanov Radenci. Skoraj že nepogrešljiva je na številnih srečanjih s starejšimi (Nitke prijateljstva, otvoritve razstav, Seniorski večeri, druženja Rdečega križa, prireditve Društva upokojencev...), kjer po svojem nastopu požanje ogromen aplavz. Njena mama Mateja o tej Evini »zaljubljenosti« v harmoniko pravi: »Že kot petletna deklica je Eva pokazala velik interes za harmoniko, zato sva se z možem Gregorjem odločila, da ji ta inštrument kupiva ter poiščeva učitelja, ki jo bo učil igranja. Tako se je njena glasbena pot začela pravzaprav že v vrtcu. Morda pa vse skupaj ni naključje, verjetno je imela Eva ljubezen do glasbe in harmonike že v genih, po svojem dedku.«
Lansko leto je minilo že pet let od njenih glasbenih začetkov in ker je dedek Jože, žal, ne more poslušati, se je Tompovim utrnila ideja, da bi mu Eva lahko poklonila pesem. Tako je nastala pesem z naslovom »Dedekov valček«, katere besedilo pesmi je napisal znani prleški pesniški tekstopisec Marko Kočar, a glasbo in aranžma pa Evin glasbeni učitelj Ivan Flaisinger. Ta jo namreč uči igranja harmonike že od samega začetka. Za njima je izredno veliko ur vaj in treningov ter priprav na številne nastope in tekmovanja. V vseh letih se je med njima stkala prava prijateljska vez, zato je tudi njuno sodelovanje obrodilo že kar nekaj Evinih uspehov.
Pesem v spomin dedku je zelo čustvena in marsikatero oko se je zarosilo ob poslušanju, predvsem pri tistih, ki so Evinega dedka poznali. Vsakokrat, ko jo Eva zaigra, privabi na plan prelepe spomine na dedka, seveda pa je prisoten tudi grenak priokus, ker je on sam ne more slišati. Sta pa zato starša vesela in ponosna na svojo hčer, ki ohranja in neguje ta spomin. In to kljub temu, da ima številne obveznosti, kajti obiskuje Glasbeno šolo Maestro v Gornji Radgoni, kjer z velikim veseljem igra prečno flavto, kot tudi Glasbeni atelje Bach, kjer se uči solo petja. Vedno najde čas za svojo prvo ljubezen - harmoniko. Temu ob poslušanju Evinega igranja in petja vsekakor lahko povsem pritrdimo, morda pa bo njeni glasbeni poti sledila še mlajša sestrica, 4-letna Lana Tompa, ki tudi že kaže precejšnje zanimanje za glasbo.
»Glasbo in igranje harmonike je imel namreč rad tudi Evin dedek Jože Tompa. Čeprav je bil po poklicu trgovec, je v prostem času velikokrat raztegnil meh in skupaj s sosedi in prijatelji zapel. Igral je na več kot sto let staro harmoniko, katero so mu domači ob srečanju z Abrahamom dali v celoti obnoviti. Na žalost se je usoda poigrala z njegovim zdravjem in je umrl, še preden se je Eva rodila. Toda ostala je njegova harmonika. Eva jo je večkrat opazovala in prosila, če lahko poskusi raztegniti njen meh. Ker je to očeta Gregorja spominjalo na njegovega očeta, Evinega dedka, ji je to tudi dovolil in si na tihem želel, da bi tudi ona vzljubila ta inštrument. In tako je tudi bilo ! Ker pa je bila ta harmonika prevelika za takrat še majhno Evo, je dobila svojo harmoniko.« nam je povedala Mateja Tompa, Evina mama.
Že šesto leto zapored prihaja Eva Tompa nastopat s svojo harmoniko v DOSOR, Dom starejših občanov Radenci. Skoraj že nepogrešljiva je na številnih srečanjih s starejšimi (Nitke prijateljstva, otvoritve razstav, Seniorski večeri, druženja Rdečega križa, prireditve Društva upokojencev...), kjer po svojem nastopu požanje ogromen aplavz. Njena mama Mateja o tej Evini »zaljubljenosti« v harmoniko pravi: »Že kot petletna deklica je Eva pokazala velik interes za harmoniko, zato sva se z možem Gregorjem odločila, da ji ta inštrument kupiva ter poiščeva učitelja, ki jo bo učil igranja. Tako se je njena glasbena pot začela pravzaprav že v vrtcu. Morda pa vse skupaj ni naključje, verjetno je imela Eva ljubezen do glasbe in harmonike že v genih, po svojem dedku.«
Lansko leto je minilo že pet let od njenih glasbenih začetkov in ker je dedek Jože, žal, ne more poslušati, se je Tompovim utrnila ideja, da bi mu Eva lahko poklonila pesem. Tako je nastala pesem z naslovom »Dedekov valček«, katere besedilo pesmi je napisal znani prleški pesniški tekstopisec Marko Kočar, a glasbo in aranžma pa Evin glasbeni učitelj Ivan Flaisinger. Ta jo namreč uči igranja harmonike že od samega začetka. Za njima je izredno veliko ur vaj in treningov ter priprav na številne nastope in tekmovanja. V vseh letih se je med njima stkala prava prijateljska vez, zato je tudi njuno sodelovanje obrodilo že kar nekaj Evinih uspehov.
Pesem v spomin dedku je zelo čustvena in marsikatero oko se je zarosilo ob poslušanju, predvsem pri tistih, ki so Evinega dedka poznali. Vsakokrat, ko jo Eva zaigra, privabi na plan prelepe spomine na dedka, seveda pa je prisoten tudi grenak priokus, ker je on sam ne more slišati. Sta pa zato starša vesela in ponosna na svojo hčer, ki ohranja in neguje ta spomin. In to kljub temu, da ima številne obveznosti, kajti obiskuje Glasbeno šolo Maestro v Gornji Radgoni, kjer z velikim veseljem igra prečno flavto, kot tudi Glasbeni atelje Bach, kjer se uči solo petja. Vedno najde čas za svojo prvo ljubezen - harmoniko. Temu ob poslušanju Evinega igranja in petja vsekakor lahko povsem pritrdimo, morda pa bo njeni glasbeni poti sledila še mlajša sestrica, 4-letna Lana Tompa, ki tudi že kaže precejšnje zanimanje za glasbo.
