V Ljutomeru obeležili 150 let čitalnice
Ob 150. obletnici ljutomerske čitalnice je poslanec DZ RS mag. Aleksander Kavčič, Splošni knjižnici predal publikacijo posebnega pomena
150 let čitalnice v Ljutomeru
2. februarja 2018 je minilo 150 let od nastanka čitalnice v Ljutomeru, matice vsem narodnim društvom v Ljutomeru in v okolici. Svečana otvoritev čitalnice je leta 1868 potekala v veliki
kavarni ljutomerskega krojača in kavarnarja Igrancija Kornpichla, kjer
je čitalnica najela tudi prve prostore za delovanje. To je bil velik in pomemben dan. Čitalnica in v
njenem okviru ustanovljena ljudska knjižnica sta poslovali na mnogih
lokacijah v Ljutomeru. Tekom svojega delovanja sta doživeli številne
spremembe. Njuno poslanstvo v ožjem pomenu danes nadaljuje Splošna
knjižnica Ljutomer.
Glavni namen poslanstva čitalnice je bil, da v povezavi z narodnimi veselicami krepi narodnoprebudno delo, osveščanje prebivalstva v vseh področjih narodnega življenja, ki je dobivalo v vsebinah ideologov čitalnice narodnopolitično vsebino. Največji narodnopolitični dogodek čitalnice v vsem njenem obdobju je bila organizacija 1. slovenskega tabora.
Glavni namen poslanstva čitalnice je bil, da v povezavi z narodnimi veselicami krepi narodnoprebudno delo, osveščanje prebivalstva v vseh področjih narodnega življenja, ki je dobivalo v vsebinah ideologov čitalnice narodnopolitično vsebino. Največji narodnopolitični dogodek čitalnice v vsem njenem obdobju je bila organizacija 1. slovenskega tabora.
Ob tej visoki obletnici so v petek, 9. februarja, pripravili slovesnost
ter se spomnili na tiste, ki so za razvoj čitalnice v Ljutomeru bili
najbolj zaslužnin: Božidar Raič, dr. Matija Prelog, dr. Valentin Zarnik, Ivan Dragotin Huber, Jakob Zemljič, dr. Jakob Ploj, Anton Klemenčič, Ivan Kukovec, Ivan Lapajne, Josip Freuensfeld, Jožef Horvat, Franc Sneider, Franc Zacherl, dr. Anton Mravljak, Lovro Baš, Ivan Kryl, Anton Šlamberger, Fran Rosina, dr. Anton Mihalič, dr. Karol Chloupek, Ivan Skuhala, dr. Karol Grossmann, Fran Čeh, Fran Seršen, Jan Baukart in mnogi drugi rodoljubi. O zgodovini tega dogodka je na prireditvi povedal Srečko Pavličič, v imenu Občine Ljutomer pa se je dogodka udeležil podžupan Janko Špindler.
Ob tej priložnosti je poslanec DZ RS mag. Aleksander Kavčič, direktorici Splošne knjižnice Ljutomer, Vesni Laissani, predal posebno knjigo, ki nosi naslov Nevidna fronta in je avtorsko delo znanega obveščevalca, zadnjega vojaškega atašeja Kraljevine Jugoslavije v Berlinu, polkovnika Vladimirja Vauhnika, ki je bil rojen na Svetinjah. Kavčič je ob tem tudi obrazložil, kako je prišel do te knjige, saj jo je v Sloveniji dlje časa zaman iskal, našel pa jo je v Argentini, sedaj pa bo na voljo vsem bralcem.
V kulturnem programu je nastopil Ljutomerski oktet.
Ob tej priložnosti je poslanec DZ RS mag. Aleksander Kavčič, direktorici Splošne knjižnice Ljutomer, Vesni Laissani, predal posebno knjigo, ki nosi naslov Nevidna fronta in je avtorsko delo znanega obveščevalca, zadnjega vojaškega atašeja Kraljevine Jugoslavije v Berlinu, polkovnika Vladimirja Vauhnika, ki je bil rojen na Svetinjah. Kavčič je ob tem tudi obrazložil, kako je prišel do te knjige, saj jo je v Sloveniji dlje časa zaman iskal, našel pa jo je v Argentini, sedaj pa bo na voljo vsem bralcem.
V kulturnem programu je nastopil Ljutomerski oktet.
