V okviru boja proti raku posebej poudarjajo preventivo

Kakorkoli obračamo, rak je poleg bolezni srca in ožilja, še vedno pod samim vrhom povzročiteljev smrti. Zato tudi ob letošnjem tednu boja proti raku, katerega geslo je "Priporočila proti raku naj je obvisijo v zraku", predvsem opozarjajo na preventivo, ko bi lahko znižala obolelost za rakom. Z geslom letošnjega tedna boja proti raku, želijo organizatorji znova izpostaviti pomen preventive raka. Pojavnost rakavih bolezni se namreč v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom lahko pripomoreta zlasti zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje bolezni. Strokovnjaki opozarjajo, da je polovica vseh rakov posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja.

Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom. Dipl. med. sestra Slavica Mencinger, ki v ZD Gornja Radgona skrbi za projekte preventive, poudarja da je rak drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. "K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje tudi nekajenje, zdravo prehrano in vsakdanjo zadostno telesno dejavnost. Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Svit). Zato ne oklevajte – odzovite se vabilu – udeležite se brezplačnih preventivnih programov", dodaja Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, ZVC ZD Gornja Radgona.

Postregla je tudi s podatki glede odzivnost na program Svit v štirih občinah z območja Gornje Radgone. V dveh občinah (Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci) so že nad slovenskim povprečjem, občini Gornja Radgona in zlasti Apače pa so kar močno pod povprečjem. "Z odzivnostjo v program Svit lahko v veliki meri preprečimo rakasta in tudi ostala obolenja. Zato ne vidim vzroka, zakaj se ne bi odzvali in vključili v program, ki je mimogrede za uporabnike brezplačen. Kot rečeno, rak na debelem črevesu in danki je drugi najpogostejši rak. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljena v program Svit", dodaja Mencingerjeva.

Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj so s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji (med 50 in 74 let starosti), ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije ZZZS. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti. Program Svit je sicer najuspešnejši presejalni program za zgodnje odkrivanje raka ne samo pri nas, ampak tudi eden od najuspešnejših v Evropi. "Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki", je povedala Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., vodja Programa Svit, ki je dodala: "Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji se zaradi vse večje odzivnosti pozvanih ljudi in zgodaj odkritih predrakavih sprememb zmanjšuje".

Mimogrede tudi na območju Slovenije ne morejo biti popolnoma zadovoljni z odzivnostjo v program Svit. V letu 2017 je tako bila odzivnost v Sloveniji 62,74 %. Povabljenih je namreč bilo 302.819 oseb (301.701 osebi je bilo vabilo tudi vročeno), izjavo o sodelovanju pa je vrnilo 189.293 oseb (62,74 %). Najnižjo odzivnost beležijo na območju Kopra (58,80), najboljšo pa na območju Nove Gorice (65,59), sledijo pa: Kranj (65,54), Novo mesto (64,62), Ljubljana (64,47)..., najnižjo odzivnost poleg Kopra pa beležijo v Pomurju (59,64 %). Ko gre za območje Gornje Radgone, pa je nadpovprečna odzivnost v občini Sveti Jurij ob Ščavnici 69,06 %, ki je sploh najvišja v Pomurju, rahlo nad povprečjem je tudi občina Radenci (62,91 %), pod povprečjem pa občini Gornja Radgona (57,88 %) in Apače (54,26 %). Za Apačami so v Pomurju še štiri (od 28) občin, in sicer: Gornji Petrovci (53,91), Cankova (53,77), Lendava (51,95) in Velika Polana (51,58). V vseh pomurskih občinah, razen v Odrancih, je višja odzivnost žensk, kot moških.