Kozača si je poškodovala glavo in poginila

Prav v času velikonočnih praznikov, ko verniki praznujejo največji krščanski praznik, so na Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah "gostili" čudovitega gosta, ki pa je žal izgubil boj za življenje. "V naši oskrbi je bila dolgorepa uralska sova (mnogi jo poznajo kot: Kozačo op.p.), lepa in velika, skratka čudovita. Žal je bila močno poškodovana, k nam pa so je pripeljali iz Term Lendava. Utrpela je močen udarec v glavo, najverjetneje se je zaletela, ali pa je lahko bilo tudi kaj drugega, tako da je slabo kazalo že, ko so jo pripeljali. Storili smo vse kar smo lahko, a je žal vseeno poginila, saj je glava bila močno poškodovana", nam je žalostno razlagala veterinarka in velika ljubiteljica živali, Smilja Nabergoj, dr. vet. med., ki je dodala, da je bila to "ena lepših sov, kar sem jih videla, čeprav jih srečujem in jim žal pomagamo zelo pogosto. Sove (na območju Slovenije jih je približno deset različnih op.p.), tudi uralske, so sicer zaščitene, saj so že zelo redke. Pri nas jih je sicer še kar nekaj, menda še kakšnih 600 - 700 parov, kar je 5 odstotkov evropske populacije".

Kozača (Strix uralensis): Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec je uralsko sovo krstil s slovenskim imenom kozača, ker naj bi meketala kakor koza. Od manjše lesne sove jo ločijo dolg rep, rumen kljun in vzdolžno progasta peresa po telesu. Pojavljajo se tudi temneje obarvani osebki. Razširjena je v severni, srednji, južni in vzhodni Evropi ter v srednji Aziji od Urala do daljnega vzhoda. Aktivna je ob sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, v času vzreje mladičev pa tudi podnevi. V Sloveniji je stalnica. Kozača gnezdi v duplih, polduplih ali na vrhovih odlomljenih dreves in v starih gnezdih večjih vrst gozdnih ptic, njena gnezda pa so našli tudi v stavbah, na tleh in v skalah. Za gnezdo skrbi samica, samec pa ji medtem prinaša hrano. Pleni male sesalce, ptice, dvoživke in žuželke. Če je v času pred valitvijo plena dovolj, bo samčev lov uspešnejši in samica bo izlegla več jajc. Tudi ko so mladiči izvaljeni, je lov glavna dolžnost samca, večja samica pa medtem brani mladiče, pri čemer je lahko nevarna tudi človeku. Kot pri ostalih sovah tudi pri kozači mladiči poskačejo iz gnezda še preden poletijo.

Gre za vrsto sove, ki po izgledu zelo spominja na bolj poznano in razširjeno lesno sovo. Le da je precej večja od nje. Njeno oglašanje je precej tišje od skovikanja lesne sove. Kljub velikosti pa je njen let povsem neslišem. Pri nas je dolgo veljalo, da živijo v gozdovih naših visokih planot, kot je denimo Pokljuka..., toda terensko delo poznavalcev pa je pokazalo, da je prisotna tudi v nižinskih gozdovih. V Sloveniji ima na nekaterih lokalitetah prav neverjetne poselitvene gostote v primerjavi o ostalo Evropo. Živi v Krakovskem gozdu, Dobravi, gozdovih Bohorja in Velikega Kozja, na Kočevskem, tudi na Pohorju pa v Pomurju ipd. 

Kozača, naša druga največja sova, je stalnica in klatež, saj se iz višje ležečih prebivališč v hudi zimi pomakne v nižje gozdove. Njena velikost je 55 - 60 cm, masa 600 - 800 g, razpon peruti 115 - 125 cm. Posebnost je, da leti in lovi tudi podnevi. Značilna je tudi njihova barva, saj je na svetli osnovi temno rjava in črno progasta, Samica je malo večja od samca. Izgleda kot velika svetla lesna sova z dolgim zaokroženim repom. Njeno značilno vedenje je, da je v bližini gnezda zelo napadalna in neusmiljeno brani svoje leglo. Čas gnezdenja: marec, april, maj; Gnezdišče: gnezda ujed, večja dupla v polomljenih in trhlih drevesih, gnezdilnice nastlane s slamo, žaganjem ali suho travo, gnezda si ne gradi sama; Jajca: bela, velikost 51/42 mm; Leglo: eno leglo, 2 do 5 jajc.

V letih, ko je hrane malo ne gnezdi. Prehrana: miši, voluharji, polhi, ptice. Ogroženost: ranljiva vrsta (V). Občutljiva je na pretirano sečnjo debelih in starih dreves in vsa druga gozdna dela v času gnezdenja. Zaradi drage nafte se povečuje izraba lesne biomase, kar lahko privede do neslutenega plenjenja lesa in vsesplošnih gozdnih katastrof. Potrebno je postavljati gnezdilnice, ki jih na vso srečo sprejema. Ponovno je potrebno vpeljati ekstenzivno rabo gozda, menijo poznavalci.

Kakorkoli že, sove so kraljice noči, četudi nekatere vrste lovijo tudi ob zori in mraku. Imajo izjemen vid in sluh, znajo leteti povsem neslišno. Zato ni čudno, da so ljudje sovo vedno upodabljali kot skrivnostno mistično bitje; ponoči je kot duh, ki v sebi nosi slutnje. A v resnici je še veliko več - čudovita in svojevrstna divja žival. Perje na glavi je oblikovano tako, da kot nekakšen satelitski krožnik vsak zvok usmerja proti njenim ušesom. Ta žival sliši miš, ki se skriva pod snegom ali listjem, natančno zna ugotoviti, kje je plen, in celo preceni, kako velik je...