Rast bionskega človeka

Na sejmu MEDICAL je v okviru prikaza inovacij, digitalizacije in novih tehnologij v zdravstvu še posebej izstopala predstavitev nadgradnje projekta Bionski človek. Pripravil jo je Janez Škrlec, inženir mehatronike, član Sveta za znanost in tehnologijo RS za obdobje 2014-2018 skupaj s svojimi partnerji inštituti, fakultetami, strokovnimi šolami in podjetji. V četrtek, 19. aprila je na razstavnem prostoru med drugimi gostil tudi prof. dr. Marto Klanjšek Gunde iz Odseka za kemijo materialov Kemijskega inštituta Ljubljana, Simona Bucika, Grafični studio Bucik d.o.o. ter doc. dr. Martina Trebuca iz Višje strokovne šole in Visoke šole na Ptuju, program Bionika v tehniki. Za novinarsko središče sejma MEDICAL so postregli z zanimivimi informacijami.

Prof. dr. Marta Klanjšek Gunde je že vrsto let aktivna na področju raziskovanja materialov, ki ob spremembi temperaturnih in drugih pogojev spreminjajo svojo barvo. Večina izdelkov, ki so trenutno v uporabi za namene opozarjanja na spremembe pogojev okolja, uporablja tekoče kristale, ta tehnologija pa je izjemno draga in zato premalo razširjena v sodobni proizvodnji, distribuciji in potrošnji. Pri svojem raziskovalnem delu je spoznala, da je možno razširiti uporabo barvnih indikatorjev s pomočjo običajnih tiskarskih tehnik in posebnih, a cenovno dostopnejših barv oz. termokromnih materialov. Janez Škrlec jo je povezal z Grafičnim studiom Bucik d.o.o., s katerim je ustanovila skupno podjetje Icols, Intelligent Color System. V tem podjetju, ki je odličen primer povezovanja znanstvene in proizvodnje sfere, so skupaj razvili termokromne indikatorje, ki z nereverzibilno (trajno) ali reverzbibilno (ponovljivo) spremembo barve sporočajo pregrevanje oz. podhladitev izdelkov, kjer je to lahko tvegano bodisi za delovanje naprav, materialov, živil ali za človeka. Indikatorji so izdelani v obliki nalepk s termično občutljivimi barvami, zato so cenovno dostopnejši in enostavnejši za uporabo kot tisti, ki so v rabi sedaj. Široko uporabnost tej novi, cenovno dostopnejši in za uporabo preprostejši tehnologiji napovedujejo inovatorji na področju hladne verige v živilstvu, v zdravstvu (prevoz organov za presajanje, krvi), pri transportu zdravil in kemikalij ter sadik in semen. Tehnologija je uporabna tudi v strojni industriji in v računalništvu, ter drugod, kjer prihaja do tveganja zaradi prekomernih porastov ali padcev temperature.

Doc. dr. Martin Trebuc je dejal, da z Janezom Škrlecem že vrsto let sodelujejo pri razvoju izobraževalnega programa bionike na Višji strokovni in Visoki šoli Ptuj. Povedal je, da Janez Škrlec razen za razvoj odlično skrbi tudi za promocijo bionike z izdajanjem publikacij, z objavami strokovnih člankov in kot predavatelj na različnih strokovnih srečanjih. Na Ptuju se izvaja edino tovrstno izobraževanje v Sloveniji. V tujini na tem področju prevladuje Zahodna Evropa, še posebej Nemčija. Medtem pa, ko tam poteka izobraževanje prvenstveno na magistrskem nivoju, se na Ptuju osredotočajo predvsem na uporabni aspekt (višja strokovna šola) ter na raziskave (Visoka šola). Študentje se skozi izobraževalni program naučijo tvornega povezovanja tehnike, biologije in kemije. Multidisciplinarnost jim omogoča zaposlitev na področju medicine, sodobnih podpornih tehnologij v zdravstvu, rehabilitacije, pametne protetike, izdelkov za bivanje, oblačilne industrije, v prehranski industriji ter na področju ravnanja z odpadnimi materiali (reciklaža).

Janez Škrlec je dejal, da je bionika ključna v razvoju t.i. industrije 5.0, saj vanjo vrača človeka. Medtem namreč, ko je trenutna tehnologija 4.0 osredotočena na popolno avtomatizacijo procesov, lahko bionika s pomočjo različnih senzorjev in procesorjev človeku ponovno povrne učinkovit nadzor nad celotnim opravljanjem teh procesov. Ta nadzor pa je lahko hkrati usklajen s človekovimi zmožnostmi in psihofizičnim počutjem, kar je še posebej pomembno za utrujajoče delo ali za delo v neprijaznih pogojih. Razen tega pa je bionika tista, ki lahko človeku pomaga pri reševanju zdravstvenih težav (vsadki, črpalke, motorji in njihovi mikro krmilniki, protetika ...), opravljanju vitalnih funkcij ter mu lahko tudi v celoti povrne gibljivost v primeru invalidnosti.