Poskus izmenjave strokovnih stališč, povezanih z načrtovano gradnjo elektrarn na Muri, klavrno propadel

Zaradi očitkov, da nasprotniki gradnje elektrarn na Muri nimajo strokovnih argumentov, so nevladne organizacije organizirale srečanje strokovnjakov v občini Tišina: Dravskih elektrarn Maribor (DEM) oziroma avtorjev študij, ki so jih pripravili za DEM, Vodovoda sistema B, ki je odkril vrsto pomanjkljivosti, ter neodvisnih strokovnjakov. Na okroglo mizo so povabili tudi poslance in župane Pomurja, vendar so na srečanju ugotovili, da civilna družba sploh nima dostopa do podatkov, ki so jih dolžni objaviti tako DEM kot Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Uradni odgovor MOP-a je, da je njihov strežnik preobremenjen.

4. februarja, ob svetovnem dnevu mokrišč, so nevladne organizacije javnosti sporočile dva podatka, ki so ju našli v študijah o gradnji hidroelektrarn na Muri: Da bi se lahko višina podtalnice neposredno pri glavnem črpališču Vodovoda Sistema B znižala do 60 centimetrov in da obstaja nevarnost onesnaženja pitne vode zaradi odlagališča odpadkov v Hrastje - Moti. Tako je pisalo v študijah, ki so jih našli na spletu.

Pri Vodovodu B so ugotovili še nekaj pomanjkljivosti: Da v študijah niso zajeti namakalni sistemi, da ni jasno, kaj bo s črpanjem vode med gradnjo elektrarn, da v analizo ni vključen projekt Oskrba s pitno vodo v Pomurju, ki bo kmalu oskrboval z vodo 60.000 ljudi.

Poslanci, ki naj bi zastopali interese lokalnih ljudi, niso imeli časa

»To so neveljavni, zastareli podatki - so na vse omenjeno odgovarjali predstavniki DEM in avtorji študij, češ da so podatke že popravili, da se bo gladina podtalnice znižala kvečjemu za 10 centimetrov in da možnosti onesnaženja zaradi odpadkov ni.

Na vprašanje, kje so dobili nove podatke in kako so jih izračunali, pa so pojasnjevali, da so to pač postopki, ki pri takih projektih tečejo, da sami študij javno ne objavljajo in da bi moral po njihovem dostop do podatkov omogočati MOP. Kot smo še slišali, pa dostop do podatkov ni mogoč, ker je strežnik MOP preobremenjen.

To je torej naša stroka. Dostopna samo izbranim, čeprav sta tako DEM kot MOP dolžna objaviti študije oziroma verodostojne podatke, povezanih z okoljskim poročilom. In potem celo direktor DEM gospod Andrej Trupej pravi, da je nedopustno, da MOP ne dovoli dostopa. O svojem pa nič oziroma le, da je to postopek in da vmesnih poročil ne objavljajo zaradi morebitne zmede.

In to je naša politika. Tukaj izvoljeni poslanci, ki naj bi zastopali interese lokalnih ljudi, niso imeli časa. Z izjemo Jožefa Horvata niso premogli niti toliko vljudnosti, da bi se vsaj opravičili, če se že niso nameravali udeležiti posveta. Predstavniki DEM in načrtovalci pa so civilno družbo poskušali celo prikazati kot nekoga, ki izkrivlja podatke in zavaja javnost.

Le Boštjan Zver, predstavnik Vodovoda sistema B, kjer se zavedajo resnosti situacije, je DEM soočil s pomisleki in dejstvi, kar so v DEM poskušali zavračati, ker da ne operira s pravimi podatki,« so sporočili organizatorji srečanja strokovnjakov.

Podobno razočaran je bil gostitelj srečanja, župan občine Tišina, ki predseduje svetu ustanoviteljic sistema B, Franc Horvat: »Malo dvolično je, da zapišemo pravico do pitne vode v ustavo, ljudem pa je potem ne omogočiš, saj še zdaj ne vemo, ali dobimo denar za drugo etapo vodovoda, ker še zdaj vozimo s cisternami vodo. Najbolj me skrbi, da je neaktiven MOP, težko je slišati da je njihov server poln, bojim se, da bodo o zadevi odločali v Ljubljani, saj tudi poslancev ni bilo,« je povedal Horvat.

Neodvisni raziskovalec Anton Komat pa je vse opozoril: »Vodna varnost je temelj nacionalne varnosti vsake države in da če bomo uničili vodni krog ali zastrupili vodne vire, potem nas ne bo rešila nobena Patria, niti na novo opremljena vojska, niti članstvo v paktu Nato. Vsaka država mora zase zagotoviti zadostne količine hrane za preživetje in vode«.

»Vprašanje Mure je zelo pomembno, ker je bistveno to, da taki posegi izjemno vplivajo na prihodnost prebivalstva in to prepuščanje nekim strokovnjakom, ki odločajo daleč od te pokrajine v nekih pisarnah v Ljubljani z nekimi digitalnimi modeli, ki nimajo nobene zveze z realnostjo, pomeni, da nekdo drug odloča o usodi ljudi ob Muri. Zato so nujne civilne iniciative na lokalni ravni, ki zahtevajo jasne odgovore, tudi odgovornost za odločitve o življenju potomcev, civilna iniciativa pa zagovarja ravno to,« je še poudaril Komat.

Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura, je zaključil: »In to je torej stanje. In če človek še nekako poskuša razumeti, da ljudi elektrarne ne zanimajo preveč, tega, da jih ne zanima, ali bodo imeli vodo in kakšna bo, res ni mogoče razumeti«.