Spominska razstava v čast Pavle Krajnc

V Spominski hiši Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni so v soboto, 5. maja popoldne, odprli razstavo likovnih del Pavle Krajnc. Gre za pravzaprav za razstavo v njen spomin, ker se je za vedno poslovila lansko leto in tako odložila slikarske čopiče in paleto, a njena dela so ostala. Na ogled je 34 del, nekaj akvarelov, nekaj akrilnih slik na platnu, večina pa je olj na platnu, njenega najpriljubljenejšega motiva: narava.

Pavla Kranjc od Male Nedelje je pravzaprav iz središča Slovenije, bila je rojena leta 1935 v Vodicah pri Ljubljani, prišla živet skoraj na sam rob naše lepe domovine, v deželo ob reki Muri. Trdna volja po nadaljnjem izobraževanju jo je po osnovni šoli vodila naprej in vpisala se je na gimnazijo v Kamniku, ne da bi starši vedeli za to. Pozneje je želela študirati arhitekturo, a se odločila za agronomijo ter tedaj na fakulteti spoznala Mirka, svojega poznejšega moža. Že po prvi zaposlitvi v Kamniku se je odločila za preselitev na Štajersko, v obmejno mestece Gornja Radgona. Zaposlila se je v tamkajšnjem Kmetijskem kombinatu, pred upokojitvijo pa je delala tudi v Lek-u Lipovci.

In prav na svoji likovni razstavi v Lek-u leta 2007 je pripovedovala o svojem slikanju po upokojitvi: »V meni je dolgo tlela želja po slikarskem izražanju, od nekdaj sem si želela prenesti na platno pokrajine, ki nas obdajajo. Večkrat sem vzela čopič v roke in barve ter poizkusila... in ugotovila, da samo želja ne zadošča. Zato sem vstopila v slikarsko šolo akademskega slikarja Mirka Rajnarja. V krajinski sliki sem združila svojo nagnjenost do arhitekture, to je smisel za perspektivo ter ljubezen do narave in pokrajine. Za ustvarjanje potrebujem »živ model«, kar pomeni, da se moram odpraviti v naravo, zato moje slike večinoma upodabljajo prekmurske ravnice. Vendar pa se, če je le mogoče, odpravim tudi na rodno Gorenjsko in si poiščem za slikanje motive gora, ki so mi že od mladih nog dale volje in trdnosti, da vztrajam pri zastavljenih ciljih...«

Pavla Krajnc je bila članica Likovnega društva Gornja Radgona in Likovnega društva Mavrica v Murski Soboti, vodila pa je tudi likovno skupino pri Društvu upokojencev Gornja Radgona. Razstavljala je na številnih skupinskih razstavah ter se udeleževala slikarskih kolonij, tudi v nekaj let v sosednji Avstriji v okviru slikarske kolonije Ex tempore - Hortus niger. Imela je tudi večje število samostojnih razstav, od predstavitev v tujini omenimo samo razstavo v Bruchsalu (Hildesheim) v Nemčiji ter v Monoštru (Szentgotthard) v Porabju na Madžarskem.

O njej in njenem slikarskem poslanstvu je pred otvoritvijo razstave številnemu občinstvu na dvorišču domačije Šaruga na Meleh govorila Milena Marija Reščič, vse sta pozdravili tudi Marija Šedivy (v imenu Društva upokojencev Gornja Radgona) in Terezija Šegula (v imenu Likovnega društva Gornja Radgona), a violinistka Mirjam Mah iz Rogašovcev je izvedla kratek, a enkraten glasbeni nastop, ki je zaigrala Sarabando iz Bachove Partite v d-molu. Sledil je ogled razstave.