Radgonski dom starejših občanov obeležil prvo desetletnico

Bilo je 12. februarja 2008, ko sta bila v radgonski dom starejših občanov sprejeta prva stanovalca, Ljudmila Horvat s Plitvičkega Vrha, ki biva v njem še danes, in Ivan Kores iz Maribora, ki se je vmes preselil v mariborski dom, bližje svojcem. Oba sta torej še vedno čila in zdrava, prav tako po prvem desetletju tudi DSO Gornja Radgona, ki je postal, ne le dom za starejše državljane, temveč tudi nekakšen center medgeneracijskega dogajanja v mestu ob reki Muri. In že februarja letos so v DSO-GR d.o.o. simbolično pričeli praznovanje ob svoji 10. obletnici. Osrednja proslava ob prvi desetletnici pa je naključno potekala na nekdanji praznik mladosti, v petek, 25. maja. Na enkratni prireditvi, pod vodstvom Boštjana Rousa, ki je pritegnila veliko število stanovalcev, njihovih svojcev in drugih gostov, je navzoče najprej pozdravil mag. Marjan Žula, direktor doma, ki se je v imenu stanovalcev in vseh zaposlenih zahvalil predsedniku republike Borutu Pahorju, da je s prihodom v Gornjo Radgono počastil praznovanje njihovega jubileja. Poudaril je, da sta trud in prizadevanja zaposlenih poplačana z zadovoljstvom stanovalcev, dom pa je v desetih letih postal pomemben sooblikovalec kulturnega in družabnega življenja v lokalni skupnosti.

Poleg predsednika Pahorja, so zraven bili še nekateri visoki gostje, kot so: poslanec DZ Uroš Prikl, Samo Beričič, predsednik Skupščine skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Jaka Bizjak, sekretar te asociacije, ter predsednik Upravnega odbora Skupnosti, Zoran Hoblaj, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije, Vilko Kolbl, predsednica Skupnosti stanovalcev, Irena Svetec, radgonski župan Stanislav Rojko..., Žula pa je dodal, da so jim mnogi, ki se slavja niso mogli udeležiti, na čelu z resorno ministrico dr. Anjo Kopač Mrak, čestitali z dobrimi željami. Med drugimi so na slavje prišli tudi številne direktorice in direktorji slovenskih domov za starejše, seveda tudi mnoge direktorice in direktorji podjetij in ustanov, ravnateljice in ravnatelji zavodov, dobavitelji potrebščin, s katerimi dom sodeluje na različnih in raznih področjih. Žula ni pozabil niti na vse donatorje oziroma vse tiste, ki so podprli in podpirajo njihova prizadevanja.

"Zdi se, da čas teče vedno hitreje in hitreje, dnevi, meseci in leta nezadržno hitijo v minljivost in si podajajo roko s spomini. Tako je, kot bi trenil, za nami 10 let, odkar smo v naš Dom sprejeli prve stanovalce. Le redki zaposleni so takrat imeli vsaj nekaj izkušenj na področju domskega varstva starejših. Zato smo domala vsi zaposleni s pričakovanjem in kar malce strahu, pa vendarle z odločenostjo in delovnim pogumom vseeno ugotavljali, da nam uspeva iz dneva v dan bolje. Naša prizadevanja, trud in prijazen pristop, so bila poplačana z naraščajočim zadovoljstvom stanovalk in stanovalcev oziroma uporabnikov. Menim, da so storitve, ki jih nudimo, kaj kmalu dosegle visok nivo kakovosti, postajali smo vse bolj v okolje odprt Dom, vedno vidnejši center medgeneracijskega sodelovanja ter pomemben sooblikovalec kulturnega in družabnega življenja v lokalni skupnosti. S številnimi prireditvami, razstavami, koncerti, srečanji, pikniki in drugimi oblikami druženja poskušamo našim stanovalcem osmisliti in polepšati čas, ki ga preživljamo skupaj kot velika družina. Ob skrbi za čim boljše bivalne in delovne razmere v domski skupnosti ponujamo stanovalcem možnost za vključevanje v številne in različne aktivnosti, od kreativnih delavnic, terapevtskega vrta, pevskega zbora, do balinišča in nekaterih drugih oblik rekreacije".

Dom je sicer umeščen v čudovito naravno okolje v neposredni bližini reke Mure in ga z mestnim jedrom povezuje park, ki je postal priljubljeno sprehajališče. Lokalna skupnost, radgonska občina kot večinski družbenik, pa tudi sosednje občine, sprejemajo Dom kot pomemben socialni in gospodarski subjekt, ki z 80 zaposlenimi skrbi za varno in dobro počutje 150 stanovalcev ter se tvorno vključuje v razvojna dogajanja. "Menim, da smo v teh minulih 10 letih dokazali, da zmoremo in znamo. Ideja o izgradnji doma za starejše je v naši občini tlela že dolgo", je dejal Žula, ki je spomnil na začetke izgradnje v letu 2006 in prve stanovalce dve leti pozneje. Zaradi stečaja podjetja Stavbar, ki je bil 49-odstotni družabnik, so imeli tudi nekaj težav, ki pa nikakor niso obremenjevale njihovih uporabnikov. "Doslej smo delali in poslovali dobro, saj se lahko pohvalimo tudi z nekaterimi dosežki. Na primer smo bili med prvimi domovi starejših v Sloveniji in prvi dom v naši regiji, ki je prejel mednarodni certifikat kakovosti E-qalin. Smo zaenkrat še edini dom za starejše, ki ima prostore prilagojene za gluhe in naglušne, osebje pa zna uporabljati slovenski znakovni jezik. V lokalnem okolju postajamo vse pomembnejši medgeneracijski center ter pomemben sooblikovalec kulturnega življenja. Največ pa pomeni to, da so tudi neodvisne raziskave pokazale, da so naši uporabniki, pa tudi zaposleni, zelo zadovoljni, oziroma da zadovoljstvo v domala vseh parametrih presega pričakovanja", je dejal direktor Žula. Dodal je tudi, da še vedno iščejo poti in možnosti kako izboljšati svoje delo in življenje v domski skupnosti. "Medsebojno razumevanje, strpnost, dobra volja, pripravljenost za empatično sodelovanje, prijaznost in dobri medsebojni odnosi naj bodo vodilo k ciljem, ki bi jih želeli dosegati tudi v nadaljnjih letih našega delovanja", je še dejal Žula. 

Prisotne so pozdravili tudi Samo Beričič, predsednik Skupščine skupnosti socialnih zavodov Slovenije, predsednica Skupnosti stanovalcev, Irena Svetec, radgonski župan Stanislav Rojko in predsednik Slovenije, Borut Pahor, ki se je v nagovoru zahvalil direktorju doma za povabilo na slovesnost. Velikokrat obiskuje domove za starejše, je dejal, in ugotavlja, da obnovljeni ali novozgrajeni nudijo visok standard bivanja. Kljub temu, da so standardi na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji visoki, pa je predsednik Pahor opozoril na problem sistemskega reševanja dolgotrajne oskrbe in skrbi za starejše. "Zavedamo se, da smo starajoča se družba. Naši starši in stari starši si v poznih letih zaslužijo le najboljše. Mnogi med njimi premorejo izjemno modrost, ki jo vsi potrebujemo za strpno soočanje s problemi in izzivi današnjega časa - da bodo naši otroci lahko živeli mirno in varno življenje," je dejal predsednik Pahor in zaposlenim izrekel zahvalo za njihovo skrb ter za spodbujanje stanovalcev k aktivnemu življenju in vključevanju v lokalno okolje.

DSO Gornja Radgona je pomemben center medgeneracijskega sodelovanja, zato so kulturni program slovesnosti skupaj sooblikovali najmlajši iz Vrtca Manka Golarja in stanovalci doma. Med nastopajočimi so bili tudi pevec Oto Pestner, člani Take Nine Orchestra, KD Pihalni orkester iz Gornje Radgone, otroci iz Vrtca Manka Golarja, domski pevski zbor... Za enkratno pogostitev, so poleg kuharic in kuharjev doma, poskrbeli mladi gostinci iz SŠGT Radenci ter hostese Radgonskih goric. "Naš dom je ponosno ovekovečen z desetletno tradicijo. Veliko ljudi v njem biva z zadovoljstvom in s prijaznostjo. Ta dom je znan tudi preko meja. Ljudje radi prihajajo k nam kakor gosti ali stanovalci. Lepo je tukaj živeti, saj smo vsi kot ena družina in en skupni kolektiv. Lepo je, da se vsi med seboj lepo razumemo. Naj bo to sožitje v našem prisrčnem in dobrem domu še tako najprej v prijaznosti, veselju ter najbolj zdravju", v pesniškem slogu, od radgonskem domu starejših, pravi stanovalec Rajko Kozlovič iz Nasove.