Kar pet urno potovanje!

V petek 25. maja se moj sin odločil, da me obišče v Prlekiji in ker nima vozniškega dovoljenja, se je odločil za tako reklamirano udobno pot po železnici. No to pa vsekakor ta dan ni bil dober izbor. Izbral si je vlak, ki naj bi ga hitro, udobno in brez prestopanja pripeljal v Ljutomer, a se je pot končala po petih urah, nekaj prestopih in še malo trim pešačenja. Nekje na poti pa je ostala tudi jopica zaradi večkratne menjave vlaka. Franc Jožef bi se verjetno valjal od smeha, saj je njegov cug pred stotimi leti prisopihal dve uri hitreje, za udobje in ceno pa ne vem in morda je bolje tako.

Yong