Verstva in verske skupnosti v Sloveniji

V organizaciji Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin je v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona odprta nadvse zanimiva razstava z naslovom "Verstva in verske skupnosti v Sloveniji", ki jo je postavil urednik razstave Marjan Žerdin, sicer dober poznavalec verstev. Na ogled je veliko število razstavljenih eksponatov, ki predstavljajo različne simbole in znamenja povezana z določenimi verskimi skupnostmi. Tokrat se je Žerdin odločil za nekoliko podrobnejšo predstavitev šestih verskih skupnosti, priznanih v Sloveniji: rimskokatoliška, evangeličanska, pravoslavna, islamska, judovska in Jehovove priče-krščanska verska skupnost.

Ob poslušanju tihih zvokov harfe ugledne slovenske glasbenice Tine Žerdin, je prisotne na otvoritvi razstave pozdravil direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, svojo avtorsko pesmico povezano z verovanjem "Mit o Jezusu" pa je prebral stanovalec doma Rajko Kozlovič. "To je edinstvena razstava, kakršne še nismo imeli, a je zelo poučna in dobrodošla našim stanovalcem in drugim obiskovalcem. Seveda tudi ta razstava potrjuje naše dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, kjer vedno odlično sodelujemo ne glede na medgeneracijske razlike", je med drugim dejal mag. Žula, direktor doma, ki je pred dnevi obeležil svojo prvo desetletnico.

Zanimivo razstavo, katero so si mnogi že ob otvoritvi z zanimanjem ogledali, je predstavil njen urednik Marjan Žerdin, ki je spregovoril tudi o verah, ki so na razstavi predstavljene. "Veseli me, da je Slovenija odprta za vse verske skupnosti, ki imajo enake pravice, saj nihče nima pravice drugemu vsiljevati svojega verovanja. Poleg obeh nekako najbolj domačih verskih skupnosti, katoliške in evangeličanske, tukaj predstavljamo še nekatere nekoliko večje verske skupnosti. Predvsem smo želeli ljudem pokazati, da med nami živi nad 60.000 pravoslavcev, vedno več je tudi muslimanov ipd. Ljudje vseh verstev so dobri ljudje in brez težav sodelujejo na vseh področjih", je med drugim dejal Žerdin, ki je v ospredje vseeno postavil znamenito sedem kilogramov težko Dalmatinovo Biblijo, saj je to najpomembnejše delo slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Prevedel jo je slovenski protestantski pisec, pesnik in prevajale Jurij Dalmatin, ki se je rodil okoli leta 1547 v Krškem.

Uredniku razstave Marjanu Žerdinu je uspelo zbrati pestro paleto izdelkov, ki tako ali drugače simbolizirajo določene verske skupnosti. Poleg rimsko katoliške in evangeličanske, je med razstavljenimi eksponati, še posebej bogato obeležena srbska pravoslavna cerkev, kjer je za ikone, sveto pismo, verske koledarje, fotografije, versko literaturo in še kaj poskrbel predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, Radenčan Rade Bakračević, sicer tudi uradno Srbski vitez, kateremu se je Žerdin še posebej zahvalil. Enako tudi drugim, ki so mu pomagali pri pripravi lepe razstave, ter direktorju DSO Gornja Radgona, mag. Marjanu Žuli, ker je omogočil pripravo razstave, katera bo delno dalj časa odprta v posebnih vitrinah.