Poezija in vina z Glorjano Veber, Vitezinjo poezije 2017

V okviru festivala RE: PANONIA je Bralni klub KELIH organiziral literarno-vinski dogodek z gostjo Glorjano Veber. Odvijal se je v torek, 3. julija, v senci topolov pri mlinu Stajnko v Gajševcih. Ob sproščenem klepetu moderatorke Tjaše Kos in gostje so obiskovalci spoznali njeno literarno ustvarjanje in okušali vina Vinogradništva Družina Kos. Glorjana je v letu 2013 izdala prvo pesniško zbirko z naslovom Prosti pad. Prebrala nam je pesem Imena ob vinski spremljavi ranfola. V pesmi pisateljica skuša zbrisati nalepke, ki nam jih daje družba, ustvariti zgodbe iz predmetov, ljudi, z vsemi svojimi občutji, brez računice, brez kalkulacij, spontano, tukaj in zdaj... V njej izbriše obstoječa imena, razimeni svet in sebe preprosto zato, da lahko da domišljiji prosto pot. Na tej točki človek preneha obstajati kot družbeno bitje in postane vse in nič hkrati. Prične se prosti pad, trenutek ponovne vrtoglave vrženosti v življenje. Ranfol je redka avtohtona vinska sorta, ki je bila v preteklosti dosti bolj razširjena. Zadnja leta jo vinogradniki spet sadijo na novo, doživlja nov začetek. Takšen kot je, je edinstven. In v tem je sorodnost te pesmi in zvrsti vina. Pesem Vesolje je pospremil šipon. Glorjana je prvič slišala zgodbo o Napoleonu, ki se je nekoč mudil v naših krajih. Ko je sam pil to vino, je dejal: »C'est bon«, in tako je nastal šipon, ki ne manjka v nobeni vinski kleti. Naslednjo pesem V Ljubljani nam je interpretirala Vlasta Osterc Kuhanec. Glorjana nam je povedala, da je bilo njeno otroštvo tesno povezano s kulturo. Že od nekdaj jo je zanimala poezija. Od tega živi njena duša. Sama pravi, da svojo poezijo doživlja na čisto svojstven način. Vidi jo v barvah, jo občuti kot glasbo z določeno energijo in čustvenim nabojem. V njenih pesmih prav tako ne bomo našli strogih slovničnih pravil, ki so jo v preteklosti ovirale, saj je mnenja, da je brez tega poezija lahko še bolj doživeta. Vinska spremljava zadnje pesmi Kaplja, ki govori o ognju in kaplji sredi njega, je bil rumeni muškat v magnum steklenici, oboje zopet asociira na nov začetek.

Gostja je v lanskem letu je postala Vitezinja poezije (vsakoletni natečaj) s pesmijo Volitve, ki bo izšla v jesenski zbirki. Obiskovalci so tako lahko občutili poezijo na čisto drugi, višji ravni uma in ob tem uživali v izjemni krajini s kozarcem vina z Jeruzalemskih goric.

Sicer pa je Glorjana sam dan po dogodku najlepše strnila misli, ki jih je objavila na družabnem omrežju: »Veste, kako se zjutraj sonce upogne ob mlin? Kakšno vino priteče iz njegovih obronkov? Ko ga gledaš še v ledu in se pripravlja na tvoj okus? Bereš verze in ob njih drsijo suhi ranfol, polsuhi šipon in polsladki rumeni muškat - magnum - njega, ki ga bomo čez nekaj trenutkov krstili in me ujame v zgodbo, ki jo nosi Vinogradništvo Družina Kos. Tukaj na mlinu Dušana Stanjka sem kot hedonistka. Kar na celotnem Re:Panonia festivalu, ki je "kriv" za moj prihod, z Robertom Jurakom na čelu, sem - hedonistka! Nikoli nisem pomislila, kakšen izbor vina bi nosila katera izmed mojih pesmi. Niti nisem razmišljala, kaj me čaka ta večer. Je pa sorte in pesmi skrbno izbrala Tjaša Kos in ko je prišla do šipona in njegove zgodbe z Napoleonom, ki je "vandral" tod okoli, sem se nasmehnila: "O lejga, midva sva se pa srečala v sejni sobi Dobrne prejšnji teden, zdaj pijeva pa vino skupaj." Zgodbe nas zasledujejo, zgodbe ustvarjamo in ta, ki jo je na mlinskih tratah pripravilo društvo KELIH, je imela naravni oder... ... Skoraj pol sedma je že, pesnik in slikar Zlatko Kraljič ter pesnica Božica Jelušić še spita. V našo prijetno kuhinjo me je prišel na vse zgodaj pozdravit gospod Stanjko: "Kaj niste šli spat?" Če je pa tako lepo!" In kmalu zatem zaslišim zvok mlina.«