V Ljutomeru potekajo priprave na 150. obletnico I. slovenskega tabora
Praznovanje bo v nedeljo, 5. avgusta, v parku pa se urejajo poti in okolica, v mestu lahko zasledimo tudi plakate in reklame, ki vabijo na prireditev, ...
V mestu lahko zasledimo tudi plakate in reklame, ki vabijo na prireditev
V nedeljo, 5. avgusta, bo v Ljutomeru praznovanje 150. obletnice I. slovenskega tabora, prvega množičnega slovenskega narodnopolitičnega zborovanja. Takrat se je sedem tisoč Slovencev iz vseh koncev odpravilo v Ljutomer ter podprlo glasno izrečene zahteve po Zedinjeni Sloveniji, lastnemu jeziku in boljšemu odnosu do Slovencev v uradih, šolah in družbi. S tem so postavili temelje razvoju slovenskega naroda na poti do samostojne, mednarodno priznane države.
Tako, kot pred 150 leti, bo slavnostna prireditev letos potekala v Parku I. slovenskega tabora. Poleg obeležitve preteklosti bodo predstavljeni tudi sodobni predlogi in pobude za večji bodoči uspeh obrtnikov, podjetij, kmetov, občin, šolstva, mladih in starejših.
Taborsko dogajanje bo potekalo skozi ves dan, te dni pa so priprave že v polnem teku, saj se v parku urejajo poti in okolica, v mestu lahko zasledimo tudi plakate in reklame, ki vabijo na prireditev.
Pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda
Za vse Slovence je pomemben datum 9.8.1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug Božidar Raič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih so takrat obširno poročali domači časopisi in tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Danes se temu prazniku posveča bolj malo pozornosti. Tabor je potekal v takratnem Sršenovem logu, sedanjem Parku I. slovenskega tabora.
Med letoma 1868 in 1871 se je na slovenskem etničnem ozemlju zvrstilo 18 taborov, prvi je bil v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen Radoslav Razlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda.
