Lendava dokazala, da ima dovolj publike za številne kulturno umetniške dogodke

Minuli vikend je Lendava znova dokazala, da tudi majhno mesto lahko privabi velike kulturne dogodke, vredne pozornosti. Odprta vrata z brezplačnim ogledom mestnih muzejev in galerij, koncert hrvaške kantavtorice Luce in madžarske etno-jazz zasedbe Cirkusz-K, nastop folklornih skupin pri stolpu Vinarium, obisk starodobnih avtomobilov in še nekaj drugih prireditev je v mesto, ki vse boj postaja prepoznavno prav po svoji kulturni angažiranosti, pripeljalo številne obiskovalce, prireditev pa se množično udeležujejo tudi domačini.

V soboto, 21. julija, so svoja vrata za brezplačne oglede odprli Galerija - Muzej Lendava (GML), Muzej meščanstva, dežnikarstva in tiskarstva ter Sinagoga Lendava, ki ohranja spomin na v mestu in okolici živeče Žide in njihove potomce, ki so bili po drugi svetovni vojni dokončno pregnani.

V vseh ustanovah so bili nad odzivom obiskovalcev izjemno zadovoljni, saj so samo v soboto našteli okoli 600 obiskovalcev. Od tega jih je GML, ki domuje na lendavskem gradu, obiskalo okoli 330, kar je število, ki se ga ne bi branila marsikatera druga kulturna ustanova. Domačini in gostje iz vse Slovenije in tujine so tako dokazali, da je Lendava vse bolj zanimiva kot mesto kulture. Največ zanimanja v GML je seveda požela razstava grafik Marca Chagalla, ki bo v okviru cikla Velikani likovne umetnosti na ogled do konca oktobra. Ogled je vodil kustos GML Atilla Pisnjak, pod njegovim vodstvom pa so lahko obiskovalci dobili podroben vpogled v delo eminentnega ruskega umetnika, zlasti v razstavljene grafike s pretežno biblijskimi motivi.

Poleg Chagallovih del so si obiskovalci ogledali tudi druge razstave in zbirke. Med drugim omenimo razstavo malih plastik v bronu, ki nastajajo na vsakoletnih kiparskih kolonijah odlivanja v bron, doslej se jih je zvrstilo že 45, ter spominsko sobo slikarja in grafika Štefana Galiča, ki ponuja tako njegove grafike kot tudi njegovo izjemno zbirko več kot 2500 metuljev iz vseh koncev sveta, ki so bili umetniku tudi najbolj dragocen vir navdiha. Svojo spominsko sobo ima tudi György Zala, ki velja za enega najbolj znanih, delovnih in zavzetih kiparjev na prehodu stoletja. V kiparskih stvaritvah je utelesil mnoge junaške, a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti.

Pomembna in ogleda vredna je tudi stalna zgodovinska razstava, odprta je od letošnjega junija, z naslovom Stoletja Lendave, ki prinaša vpogled v preteklost mesta. V kletnih prostorih so na ogled fotografije Arven Šakti Kralj Szomi, ki jih je umetnica naslovila Ne tu, ne tam in so del razstav, ki jih že tradicionalno odprejo na poletno muzejsko noč in so na ogled vse leto.

V soboto je bilo na gradu mogoče slišati pisano paleto tujih jezikov, prišli so obiskovalci iz sosednjih držav Hrvaške, Madžarske in Avstrije, pa tudi od drugod, svojega navdušenja nad gradom in mestom denimo ni skrival par iz Nizozemske.

Že dopoldan so grajsko dvorišče in stari del mesta preplavili bencinski hlapi starodobnikov, kakih petdeset se jih je pripeljalo z Madžarske in Slovenije. Srečanje so organizirali prijatelji starodobnih vozil Csepel-Pannónia Baráti Kör, med zloščenimi lepotci pa sta največ pozornosti pritegnila rdeče črni Ford Tudor 1928, katerega lastnik je Pálfy Márton iz Dunavarsány in MG nežno smetanaste barve iz leta 1961, s katerim se je pripeljala njegova žena Pálfiné Magdolna.

Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji dobre glasbe, že v petkovem večeru je na grajskem dvorišču, ki se je izkazalo za imenitno prizorišče majhnih, intimnih koncertov, obiskovalce očarala hrvaška pevka in kantavtorica Lucije Ćustić Luce. Pevka čarobnega glasu, ki v baladno obarvanih pesmih očara z izpovednimi, pretežno ljubezenskimi besedili, je poslušalce, kakih devetdeset se jih je zbralo na dvorišču, osvojila z dekliškim šarmom in humorjem, s katerim je začinila malce zasanjano vzdušje.

Sobotni večer pa so v okviru Etnolenda zaključili gostje iz Madžarske, etno - jazz trio Cirkusz-KA, ki svoj navdih črpajo iz madžarskih iz ciganskih ljudskih pesmi, tokrat pa je prevladovalo jazz muziciranje. Večer za sladokusce, v katerem je kuliso glasbi odlično odigralo dvorišče pred Centrom Banffy.

Živahno je bilo tudi pred stolpom Vinarium, kjer potekajo številne prireditve ljubiteljskih skupin, tokrat so se predstavili RD Romano Jilo Dolga vas in Romska glasbena skupina Romano Glauso iz Pušče ter FS Proleter - folklorna skupina iz Sarajeva v sodelovanju z Mednarodnim FF Beltinci.

Foto: Tomaž Galič in Martina Magdič