Primorci in Prekmurci potrdili tesne vezi, ki so se med njimi stkale pred sto leti

Predstavitev knjige Usoda naših dni, ogled Muzeja Pince Marof in dokumentarnega filma Primorski eksodus, pretresljivi dokumentarec Aleksandrinke ter koncert Primorke Tinkare Kovač

Prlekija-on.net, sobota, 18. avgust 2018 ob 10:02
Knjiga Usoda naših dni

Knjiga Usoda naših dni

Minuli vikend je festival Poleti v Lendavo zaznamovalo sožitje med Prekmurci in Primorci, ki jih je usoda tesno povezala pred skoraj sto leti. Predstavitev knjige Usoda naših dni, ogled Muzeja Pince Marof in dokumentarnega filma Primorski eksodus ter pretresljivi dokumentarec Aleksandrinke so obiskovalce popeljale v preteklost, koncert Primorke Tinkare Kovač, ki je zaokrožil dvodnevno dogajanje, pa je razkril, da so se te vezi, zavedno ali nezavedno, ohranile vse do danes.

V obdobju med I. in II. svetovno vojno je tedanja jugoslovanska oblast v sklopu agrarne reforme na območje okoli Dolnje Lendave naselila številne slovenske družine, ki so prihajale zlasti s Primorske in Istre, od koder so bežale pred nasiljem italijanskih fašistov. Nekaj družin je prišlo tudi iz notranjosti Slovenije, drugod iz Prekmurja ter s Hrvaške. Vsega skupaj je prišlo 254 družin s 1305 družinskimi člani.

Priseljenci so tu dobili možnost, da so si osnovali lastna gospodarstva in tako ustvarili pogoje za življenje.

Žal pa to ni bila njihova zadnja selitev. Po priključitvi Prekmurja k Madžarski leta 1941 so madžarske oblasti kolonistom zemljo zasegle, junija leta 1942 pa so 587 kolonistov iz okolice Dolnje Lendave internirale v taborišče Sárvár.

Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Usoda naših dni, v kateri so zbrane pesmi Agneze Papež, ki je v taborišču Sárvár delila usodo številnih rojakov. Zbirka je nastala v času njene internacije v Sárvár leta 1942, v sodelovanju Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju ter KD Hotiza pa sedaj izhaja v knjižni obliki. Da je slika tedanjih dogodkov še bolj jasna, so poetičnim zapisom Papeževe dodana pričevanja njenih sotrpinov.

Knjiga je požela veliko zanimanja, saj se je v petek na njeni predstavitvi na dvorišču knjižnice Lendava zbralo lepo število ljudi, ki so skupaj podoživljali težke vojne čase. Srečanje je potekalo v strpnem dialogu, brez iskanja krivde, zgolj v želji, da se tisti čas ne pozabi, kakor je v svojem nagovoru poudaril župan Lendave mag. Anton Balažek.

Srečanja se je udeležila tudi vnukinja Agneze Papež, Zorica Skalar, ki se je pridružila branju babičinih pesmi in sama predstavila eno od njih, večer pa je obogatil tudi glasbeni program.

Prav tako čustveno je bilo na petkovi dobro obiskani večerni projekciji dokumentarnega filma Aleksandrinke, ki govori o težki usodi Primorskih žensk v obdobju do druge svetovne vojne, ki so zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike množično odhajale v Egipt, v kozmopolitsko Aleksandrijo in Kairo, kjer so tudi več desetletij služile kot gospodinje, dojilje in varuške pri bogati gospodi.

Sobota je najprej postregla z izletom v muzej, ki ga je uredilo Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju. Ta stoji v vasi Pince Marof in spominja na lesene barake, kakršne so postavili ob priselitvi Primorcev leta 1922, ko je nastala vas Benica. Obiskovalci, med njimi jih je nekaj prispelo z brezplačnim avtobusom iz Lendave, so si najprej ogledali muzej, ki jim ga je predstavil Stanislav Bensa, predsednik Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju. Sledil je še ogled dokumentarnega filma Primorski eksodus avtorjev dr. Uroša Lipuščka, mag. Metke Lokar in Joca Žnidaršiča, ki je nastal na podlagi knjige, muzeja, pričevanj potomcev prvotnih priseljencev in aktivnosti društva. Ob tej priliki je muzej obiskal tudi eden od avtorjev, dr. Lipušček.

Težko bi si zamislili lepši zaključek dogodkov, povezanih s Primorci, kot je koncert njihove rojakinje, Tinkare Kovač, ki je dodobra napolnila prizorišče pred Letnim odrom Gledališke in koncertne dvorane Lendava. V lepi in prijetni poletni noči je s svojo spremljevalno skupino navdušila občinstvo, izbrani repertoar, prav za mehko poletno vzdušje, pa je poslušalce spodbudil, da so se pevki pridružili s spontanim petjem. Ko so izzveneli zadnji akordi, se tako obiskovalcem kot glasbenikom ni mudilo domov. Prav vsi so si bili edini, da je bil večer prežet s prijetno energijo, Tinkara Kovač pa je bila navdušena nad toplim odzivom, ki ga je bila deležna od poslušalcev. Čeprav glasbeniki po koncertu običajno odhitijo domov, si je Tinkara Kovač v nedeljo na svojo željo v družbi organizatorjev ogledala Muzej Pince Marof.

Foto: Tomaž Galič



Več v Kultura in izobraževanje