Prizadevanja, da se klopotec vpiše v register nesnovne dediščine

Okrogla miza Pomen klopotca za vinsko regijo Štajerske je potekala v sklopu sejma AGRA v Gornji Radgoni v sredo, 29. avgusta. Organizatorji okrogle mize so podali pobudo, da v Evropskem letu kulturne dediščine povežejo zainteresirane deležnike na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju ter podajo možna izhodišča razvoja snovne in nesnovne dediščine klopotca v vinski regiji Štajerske.

V uvodnem nagovoru je Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, pohvalil idejo o izpostavi klopotca. Turistična zveza Slovenije je pripravljena prevzeti koordinacijo med akterji na nacionalnem nivoju, za kar se bo sam zavzel.

22. Vinska kraljica Slovenije - Katarina Pungračič je izpostavila, da si je s prevzemom funkcije vinske kraljice Slovenije zadala cilj, da se klopotec izpostavi kot simbol vinskih območij, v katerih se pojavlja. Predlagala je tudi postavitev haloškega klopotca na sejmu Agra, ki je potekal v ponedeljek in je bil na nek način uvod v ta posvet. Izkazalo se je, da je klopotec pritegnil veliko zanimanje. Po svojih močeh bo pomagala pri promociji klopotca.

Slovenska turistična organizacija bo vključila klopotec v promocijske aktivnosti

Jernej Golc, direktor PRJ Halo (varuh haloškega klopotca), je v izhodiščih in strokovnih podlagah za razpravo predstavil že zbrana zgodovinska dejstva o klopotcu, ki jih je v svoji knjigi Klopotec zbral Drago Korade leta 2009. Nekatere vinske ceste so v snovanju projekta Vinske ceste Slovenije v 90-ih letih prejšnjega stoletja postavile klopotec kot osrednji simbol. Med letoma 2009 in 2011 je potekal čezmejni projekt VINOCOOL, v katerega so bili vključeni partnerji s slovenskih in avstrijskih vinskih cest praktično iz celotne Štajerske. V projektu je bil izpostavljen klopotec kot pomemben simbol v vinogradništvu/vinarstvu, ki bi ga bilo potrebno izpostaviti. Nastala je tudi zloženka s tradicionalnimi osrednjimi prireditvami povezanimi s klopotcem na obeh straneh meje. Čas pa je, da se naredi korak naprej v prepoznavnosti, zaščiti in razvoju produkta, ki bo na vinska območja s klopotcem pritegnil dodaten obisk.

Mag. Jože Protner, podpredsednik Turistične zveze Slovenije, ki je tudi pretor mariborskega vinskega konveta, je podprl prizadevanja za vpis običajev povezanih s klopotcem v register nesnovne dediščine. Zavzel se je, da je na vsak način potrebno k sodelovanju povabiti tudi območja v Avstriji in na Hrvaškem, kjer se klopotec pojavlja.

Na okrogli mizi je bila prisotna Renata Martinčič, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dejala je, da mora klopotec najti svoje mesto v turistični destinaciji Panonska termalna Slovenija. Aktivnosti, prireditve ipd. povezane s klopotcem so zanimive za turiste. Slovenska turistična organizacija bo vključila klopotec v promocijske aktivnosti.

Slovenski etnografski muzej v Sloveniji opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Kot predstavnica Koordinatorja se je okrogle mize udeležila mag. Adela Pukl, ki je povedala, da je skozi predstavitve videti, da imajo aktivnosti povezane s klopotcem vse elemente, ki so potrebni za vpis v register nesnovne dediščine in ne vidi ovir, zakaj ne bi bil vpisan. Pri vseh aktivnostih vpisa lahko računajo na njeno pomoč.

Igor Ahačevič, vodja sektorja za podeželje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedal, da ministrstvo sofinancira projekte in aktivnosti povezovanja lokalnih akcijskih skupin. Trenutno je razpis odprt. Aktivnosti vpisa, koordinacija in povezovanje lokalnih akterjev ter razvoj produkta so takšne aktivnosti, ki se lahko sofinancirajo v okviru projektov sodelovanja LAS.

V razpravi so prisotni potrdili velik pomen, ki ga ima klopotec v vinogradništvu in vinarstvu. Gre tako za tradicijo, kot tudi za sodoben način promocije območja in orodje za privabljanje gostov. Na koncu so se vsi prisotni strinjali z zaključki posveta:

1. KLOPOTEC je potrebno vpisati v register nesnovne dediščine.
Skupina prisotnih na posvetu poskrbi za potrebne podatke in k sodelovanju povabi še druge akterje.

2. Potrebno je izdelati seznam običajev in dogodkov, povezanih s klopotcem.
To aktivnost lahko prevzamejo LAS, na katerih območjih se klopotec pojavlja. LAS Haloze in LAS Prlekija bosta pripravila osnutek projekta sodelovanja in povabila k sodelovanju vse LAS, kjer se klopotec pojavlja.

3. Pripravi se čezmejno povabilo akterjem v Avstrijo in na Hrvaško, da se priključijo k iniciativi.
Mag. Jože Protner se bo aktivno vključil v to aktivnost.