S ceste na oder

Pod krošnjami dreves, na dvorišču Pavlove hiše (Pavelhaus) v Potrni (Laafeld) pri Bad Radkersburgu, kjer je trenutno na ogled tudi razstava zanimivih karikatur, ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja (Cankarjevega leta), je konec tedna odmevalo zanimivo petje. Množica poslušalcev ljudskih pesmic in viž je tokrat prisluhnila nekoliko nenavadni glasbeni skupini, ki je dobesedno s ceste prispela na oder. Gre za simpatično skupino z imenom Stimmgewitter (Glasovno neurje), ki je sestavljena iz bivših brezdomcev, ki prepeva z vnemo, polno svežine in včasih kot bobneč grom popevke, delavske pesmi, skladbe austropopa in marsikaj drugega. Zraven skupine je tudi Duo Hirsch Fisch, ki ga sestavljata Norbert Trummer in Johnny Schwimmer. Njun ritem ropota kot star pralni stroj na programu za občutljivo perilo, hkrati poskrbita ukulela in banjo za swing, medtem ko se gospoda predajata petju harmonij, kar je navduševalo prisotno publiko.

Že pred koncertom "Glasovnega neurja" so dlani prisotnih ogreli pevke in pevci Zbora Pavlove hiše iz Potrne, ki je bil ustanovljen leta 2004, sestavljajo pa ga pevke in pevci iz Slovenije in Avstrije. Zbor, ki ga od leta 2014 vodi zborovodja Matija Horvat, ima zanimiv repertoar, ki obsega slovenske in nemške pesmi. Zato večinoma nastopa v Avstriji in Sloveniji in se udeleži različnim srečanjev zborov, bili pa so tudi na Hrvaškem. Tokrat so po pričakovanju zapeli nekaj čudovitih pesmi v slovenščini in nemščini.

Ob koncu dobro obiskane prireditve so, kot običajno ob različnih prireditvah in dogodkih v Pavlovi hiši, pogostili vse prisotne. 

Pavlova hiša (Pavelhaus)

Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija za manjšino štajerskih Slovencev, ki živijo v pokrajini Štajerski (popis prebivalstva leta 2001 - 2200 ljudi). Po več desetletnem političnemu delu jih sedaj tudi zastopajo v svetu za manjšine v uradu zveznega predsednika vlade. Po dolgoletnem nepriznavanju je leta 1988 obrat trenda sprožila ustanovitev Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Društvo je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi utemeljene pravice. Na začetku se je društvo moralo boriti tudi proti močnim resentimentom, ker je vladajoča politika zanikala njihov obstoj in govorila o »zmoti« v državni pogodbi. Prevladujoči junktim je med vprašanjem po manjšinah v Avstriji in Sloveniji oviral proces priznanja, ki je bil uveden šele s političnimi spremembami v bivši Jugoslaviji in z osamosvojitvijo Slovenije. Pridobitev društva leta 1995 je bila kmečka hiša v Potrni pri Radgoni (Bad Radkersburg), ki je bila prenovljena s finančno pomočjo z Dunaja in Ljubljane. Leta 1998 je hišo odprl tedanji predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Društvo si je kulturni dom zamislilo kot prostor, namenjen za interkulturna srečanja med Avstrijo in Slovenijo ter kot hišo kulture za na Štajerskem živečo več in enojezično prebivalstvo.

Kulturni dom se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v sosednji Cankovi ter njegovi družini, ki je nekaj let živela v tej hiši. Pavel je odrasel trojezično - govoril je slovensko, madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, pozneje je deloval kot jezikoslovec, etnograf, pesnik, docent na univerzi Szeged in kot predstojnik muzeja. Prizadeval si je za povezovanje med Madžarsko in Slovenijo. Njegovo življenjsko načelo multiple identitete je bil razlog, da je bila po njem poimenovana kulturna hiša...