444 km Mure v domačem pristanu v Gornji Radgoni

V Domu kulture so razstavo odprli kot spremljevalni dogodek osrednje prireditve ob občinskem prazniku, razstavljenih pa je 25 del

Prlekija-on.net, torek, 2. oktober 2018 ob 09:09
Razstava 444

Razstava 444

444 kilometrov Mure je v domačem pristanu - likovna dela, ki so v podporo kampanji Rešimo Muro! nastala na 14. mednarodni likovni koloniji in ob 20-letnici Likovnega društva Gornja Radgona, so od sinoči na ogled v Gornji Radgoni.

V Domu kulture so jo odprli kot spremljevalni dogodek osrednje prireditve ob občinskem prazniku, razstavljenih pa je 25 del.

Na koloniji so sodelovali umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, naslov pa zaznamuje dolžina reke Mure, ki je dolga približno 444 km in je zadnja velika nižinska reka pri nas, ki še ni pregrajena.

14. kolonija je nastala s podporo JSKD za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, njena sporočila dela so že predstavili v avstrijski Radgoni z razstavo na prostem, avgusta pa v galeriji občine Sveti Martin na Muri.

Predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović je ob odprtju orisala razvoj društva, spomnila na prvega predsednika Zlatka Šajharja in prvo predsednico Evo Žula ter poudarila, da so umetniki danes povezani tudi z umetniki iz sosednjih držav.

Strokovno je umetnike podprl dr. Matjaž Duh, na odprtju pa povedal, da se med likovniki zelo dobro počuti, da v konstruktivnih pogovorih iščejo rešitve za vsakega umetnika, podpora Muri pa jim je bila dodatna spodbuda za ustvarjanje.

Župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko je podprl prizadevanja za ohranitev Mure z upanjem, da država ne bo imela načrtov z njo tudi takrat, ko bo dovolj denarja, ker naravo moramo ohranjati.

V katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, je Mijatovićeva med drugim zapisala, da se umetniki zavedajo pomena reke Mure, saj z njo in ob njej živijo. "Dočakali smo tudi čase, ko reka Mura več ne ločuje, temveč združuje in povezuje. Povezani smo z naravo in jo čuvamo. Zato je naše sporočilo jasno. Odločno nasprotujemo gradnji elektrarn, ker želimo , da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser bogati življenje tudi našim zanamcem."

Matjaž Duh pa je o junijskem ustvarjanju na otoku ljubezni v Ižakovcih zapisal, da kraj likovnega srečanja ob Muri ni bil izbran naključno, saj je večina članov likovnega društva podpornikov akcije za Muro brez elektrarn. "Tako za člane Likovnega društva kot za druge ljubitelje narave velja Mura za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega, kot pravijo domačini. Pravijo tudi, da je Mura taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo," je med drugim zapisal Duh.



Več v Kultura in izobraževanje