Gasilci so se predstavili domačinom

Gasilke in gasilci Janžev Vrh nad Radenci, kot gonilna sila družabnega življenja v kraju, so vseskozi aktivni in pripravljajo različne dogodke, kamor privabljajo, ne le domačine iz svojega okolja temveč tudi od drugod. In potem, ko so avgusta pripravili tradicionalno, 18. "Janišpersko noč" in pasuljado, septembra tradicionalno "gasilsko trgatev", so sedaj, ob mesecu požarne varnosti uprizorili "Dan odprtih vrat", s pestro paleto dogajanja. Najprej so operativci PGD Janžev Vrh, skupaj s kolegi iz PGD Radenci - Boračeva, pod vodstvom obeh poveljnikov, Leona Žinkoviča in Aleša Miljeviča, izvedli gasilsko vajo s predpostavko, da je zagorelo ostrešje znamenitega Janževega hrama, katero je kot zelo uspešno ocenil predsednik Gasilske zveze Radenci. Nato se je kakšna stotnija gasilk, gasilcev in občanov vseh starosti preselila na novo parkirišče ob gasilskem domu, ki so ga ravno predali namenu, kjer so si ogledali gasilsko opremo in vozila, ter policijsko opremo, kot so vozila, merilnik hitrosti provida, motorno kolo ipd., kar so pod vodstvom komandirja PPP Murska Sobota, Bojana Sabotina in pomočnika komandirja PP Gornja Radgona, Roberta Bevka, pripravili policisti.

Z veliko pozornostjo so prisotni prisluhnili predavanju člana PGD Janžev Vrh, sicer prometnega inšpektorja Policijske uprave Murska Sobota, dr. Srečka Steinerja, ki je spregovoril o prometu in prometni varnosti. Prav tako predavanju prim. mag. Branislave Belović, dr. med., specialistke pediatrije in socialne medicine, ki je predstavila vsakdanjo zdravo prehrano. Posebej je opozorila na pomen stročnic, žit, sadja in zelenjave v vsakdanji prehrani, kajti predniki, ki niso uživali toliko nezdrave hrane, z mesom v ospredju. Kljub temu so po končanem uradnem delu dneva odprtih vrat, ko se je začelo veselo družabno srečanje, so se vsi prisotni mastili predvsem z mesnimi in sladkimi dobrotami, ki so jih spekle domače gasilke. Seveda so gasilci prinesli tudi dobro domačo kapljico, nekaj pa so spili tudi vina s svojih brajd. Z dnevom odprtih vrat je bil zadovoljen tudi predsednik PGD Janžev Vrh, Anton Belna, ki je tudi zahvalil vsem, ki so jim tako ali drugače pomagali urediti prireditveni prostor pred gasilskim domom, najbolj pa svojim približno devetdesetim članicam in članom, ki so vedno pripravljeni poprijeti za vsako delo. In tega sta se naučila tudi najnovejša pripravnika, ki bosta kmalu redna gasilca-operativca, Miha Belna in Nino Frumen.

Sicer pa je PGD Janžev Vrh, v občini Radenci, ki ga tvorijo domačini z Janževega in Melanjskega Vrha, s strani skupine zanesenjakov, bilo ustanovljeno leta 1936, že leta 1938 so kupili prvo motorno brizgalno, zgradili leseni gasilski dom; V poznih šestdesetih letih so kupili zadružni dom, ki so ga nato preuredili v lep gasilski dom. Pred dvanajstimi leti, ob 70-letnici društva, so razvili nov društveni prapor, blagoslovili fresko sv. Florjana na pročelju gasilskega doma in predali namenu novo gasilsko sireno, pred tremi leti pa so zaradi pogoste okvare obstoječe, po 44 letih kupili novo motorno brizgalno Rosenbauer - tip Fox III, ki so jo ob 80-letnici, po blagoslovu kapelskega župnika, mag. Frančiška Horvata, slovesno prevzeli. V zadnjih letih je članstvo izjemno dejavno na vseh področjih, čeprav jim ni potrebno pogosto intervenirati pa imajo vedno veliko dela, in so vedno pripravljeni pomagati, komur je pomoč potrebna...

Razvoj gasilstva v Sloveniji

Organizirano gasilstvo v Sloveniji obstaja že skoraj 150 let, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je že leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.300 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.

Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...

Slovensko gasilstvo, ki bo torej v letu 2019 praznovalo 150-letnico ustanovitve prvega društva - organiziranega gasilstva, šteje 1.295 prostovoljnih gasilskih društev, ter 68 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. Organizirano je v 120 gasilskih zvez in 17 gasilskih regij. Skupaj je registriranih 133.500 članic in članov, med katerimi je 47.000 operativnih in skoraj 38.000 mladih gasilcev...