KAK RAVNATI, ČE PREHITRO VOZEŠ PA TE FSTOVI POLICEJ

Ne ven ke je blo z menoj, ke sen tisti den voza kak toti Šulmaher pri Ferareju. In gle hudiča, hitro me za ovinkon zaustovi policej.

„A lahko vidim vaše vozniško dovoljenje?“ me je pita policej.

„Ga nemam“ sen mu otgovora.So mi ga vzeli, zato ke sen zodjič preveč napiha.“

„A lahko vidim vaše prometno dovoljenje“, je težija dale.

„Ga nemam“, sen reka. „Toti avto je ne moj. Fčera sen ga fkra.“

„Avto je ukraden ?“ je policej napna oči vün kak žaba.

„Tak je“, sen mu reka. „Samo se mi zdi, ke je mogoče prometno tü v lodlci. Vida sen ga gda sen notri dja pištolo“. „Pištolo imate v predalu“, je reka policej. „Ja mon jo," sen bija prijozen žjin. "Tü notri sen jo ftekna po tisten gda sen fstrela žensko, kera je bila lastnik totega avta. Jeno truplo pa mon f prtložniki.“

„TRUPLO IMATE V PRTLJAŽNIKU?“ se je začüda policej. „Seveda!“ sen mu otgovora.

Policej je potli, gda je to čuja, zezva po pomoč. Ne je blo neke minot, pa se je že pripela še en policejski avto, s kerega je vün skočilo pet policejof in eden met jimi je bija komander. Opkolili so moj avto pa zlo grozeče pa odločno glejali. Komander je stopa proti mojin dveran pa me pita :“Lahko vidim vaše vozniško dovoljenje ?“ „Kak te ne?“ sen reka.“ Tü ga mote, je velovno vete...“

„Čigav avto je to?“ me pita komander. „Moj gospod,“ sen reka. „Tü mote tüdi mojo prometno.“ „ Ali lahko čisto počasi odprete predal?“ mi je te reka, „da vidim, če je pištola v njem ?“ „ Lehko gospod,“ sen reka, „samo jas nemam nibene pištole. Prafzapraf je predol prozen nemam nič v jemi,“ pa sen mu ga otprja, da je lehko vida. „A lahko odprete tudi prtljažnik,“ je težija komander. „Otklejeni je lehko ga otprete!“ sen mu te reka. „V jemi nega nobenega trupla.“ „ Ne razumem vas več,“ je reka komander.

„Policaj, ki vas je ustavil, je rekel, da ste mu rekli, da nimate vozniške, da je avto ukraden, da imate pištolo v predalu in da imate truplo v prtljažniku...“

„O ja“, sen reka „in toti lažnivec van je verjetno tüdi reka da sen voza prehitro...“