Kako bi županski kandidati izboljšali položaj mladih v občini?

Pred lokalnimi volitvami, ki bodo 18. novembra, smo kandidatom za župana oz. županjo v Občini Ljutomer zastavili pet vprašanj, ki se nanašajo na družabno življenje, mlade, gospodarstvo, turizem in okolje v občini.

Drugo vprašanje se je glasilo:

Kako bi v občini Ljutomer še bolje poskrbeli za mlade družine ter nasploh za mladino, da se iz naše občine ne bi izseljevali? Kaj bi jim lahko ponudili, da bi mladi v občini bili bolj aktivni ter da bi se po šolanju v naše kraje tudi raje vrnili?

Spodaj objavljamo odgovore kandidatov po vrstnem redu, kot bodo na volilnem lističu. Odgovori so nelektorirani, objavljeni tako, kot so bili k nam poslani. Kandidate smo sicer pozvali, da v odgovorih ne navajajo programov političnih strank, ki (če) jih podpirajo pri kandidaturi, ampak naj zapišejo izključno osebno mnenje in predlagano rešitev na katero se nanaša vprašanje. Ostala vprašanja in odgovore bomo objavili v naslednjih dneh.

Dejan Karba

V svojem programu poleg ustanovitve fonda za najšibkejše ponujam tudi vznik svetovalnega centra za otroke in mladostnike, ki bi v sodelovanju s CSD deloval po načelu »ne le kurativa, važna je preventiva«.

Mladim je v centru Ljutomera nujno potrebno urediti z evropskim dogajanjem na področju mladih povezan Mladinski center. Prostor in ekipa za to sta že izbrana.

Brez centra ne bo sinergije, brez točke, kamor bodo mladi zahajali na klepet, kavo, koncert, predstavo, predavanje ali konferenco, ne bo energije, ki je potrebna, da mladi domačo okolje vzamejo za svoje in se potem, ko končajo z izobraževanjem in usposabljanji, vanj vrnejo. V Ljutomeru je treba vzpostaviti baterijo, katere energija bo prek ustvarjalne mladine napajala vse generacije!

Novovznikla mladinska organizacija mora potem sodelovati z ustanovami javnega izobraževanja (šolami) ter skrbeti za praktično podporo izobraževanju s projektnimi partnerji, tudi tistimi iz tujih državah.

Mlade je potrebno vključiti v vse faze. Naj sodelujejo že pri sami pripravi projektov, pri izvedbi in pri evalvaciji. Stopiti je treba na trge in ulice, na igrišča, se pogovarjati s čim več mladimi, biti ves čas v stiku z njimi, jih spraševati, kaj bi radi in izhajati iz njihovih idej, njihove predloge pa podati dalje in se boriti, da pride do realizacije, jim maksimalno pomagati pri njihovih hobijih, podjetniških iniciacijah.

Mladim gre nujno ponuditi usposabljanja, ki jim bodo koristila na njihovi karierni poti, k sodelovanju je potrebno povabiti izkušene »trenerje« ter ljutomersko mladinsko organizacijo povezati s podobnimi organizacijami v drugih občinah, v Sloveniji in v Evropi. Priprava skupnih projektov in izmenjava znanj je nujna.

Poleg digitalizacije mladinskega dela in uvedbe mednarodnih projektov (Erasmus +, mladinske izmenjave, EVS prostovoljstvo,..) ter črpanja ostalih razpoložljivih evropskih sredstev za mlade, je potrebno v Ljutomeru ustvariti okolje, v katerem bodo mladi in njihove ideje uporabne in uporabljene tudi za razvoj turizma. Potrebno je nekaj inovativnega in ustvarjalnega in vem, da bi mladi znali nekaj »sčarati« s tega področja, občina pa med tem poskrbi za razvoj, ideje, podporo.

Gregor Žižek

Rešiti je potrebno stanovanjsko problematiko z ugodnimi cenami gradbenih parcel in neprofitnimi stanovanju.

Mladim je potrebno dati možnost, da kreirajo, ustvarjajo projekte in so zato finančno nagrajeni. Dati jim možnost, da njihove ideje, zamisli prerastejo v projekt in nato v realizacijo. Na drugi strani pa je potrebno vzpodbudit »odjemalce« - podjetja, zavodi..., da projekte vpeljejo v svoj delovni proces.

Mladim je potrebno dati prostor, kjer lahko avtonomno ustvarjajo, se izobražujejo in se družijo. V ta namen je potrebno vzpostaviti Mladinski center v centru naše Občine, torej v Ljutomeru. Mladinski center bi deloval v okviru javnega zavoda, ki bi pomenil tudi možnost zaposlitve za mlade (hostel, kavarna, gledališče...).

Maksimiljan Gošnjak

Razlog, da sem sprejel kandidaturo za župana na Listi Marjana Šarca, je zelo povezan s težko zaposljivostjo in stanovanjsko problematiko (mladi v Ljutomeru v okviru svojih finančnih zmožnosti zelo težko pridejo do stanovanj, saj so najemnine previsoke, občinskih spodbud, ki bi regulirale te cene, pa ni),

Za mlade bo potrebno ustvariti ugodnejše gospodarske pogoje, na podlagi katerih se v občino privabi več uspešnih podjetij, kar lahko vzpostavi župan, ki ima za sabo vladno ekipo in ima v Ljubljani odprta vrata. Prav zaradi tega sem se odločil, da na Listi Marjana Šarca kandidiram za župana Občine Ljutomer, saj od predsednika vlade in njegove ekipe, pričakujem, da bomo Prleki dobili priložnost za razvojne projekte na vseh področjih, še posebej pa na področju razvoja gospodarstva razvoja infrastrukture, turizma, kmetijstva in zaposlovanja mladih.

Potrebno bo pristopi k kompleksnemu reševanju stanovanjske politike za mlade in posebnim pogojem najemnih neprofitnih stanovanj, kakor tudi k ugodnemu nakupu parcel za mlade.

Mag. Olga Karba

Ne strinjam se, da mladi niso aktivni. Prav nasprotno. Na pobudo in v sodelovanju z mladimi so se uresničile nove ideje, na primer košarkaško igrišče, skejt park, fitnes na prostem.

Na mlade smo zelo ponosni in veseli smo, ko jim lahko to pokažemo. Zato ob koncu šolskega leta naredimo sprejem najuspešnejših učencev in dijakov pri županji. Simbolično se nagrajuje študente, ki napredujejo v višji letnik in ob dokončanju študija. Kjer je to možno, jih povabimo na študijsko prakso in spodbujamo podjetja, da storijo enako. Smo srečni, da imamo v občini veliko nadarjenih študentov tudi s področja umetnosti in glasbenega ustvarjanja, zato jih povabimo k sodelovanju pri občinskih prireditvah. Nasploh se pri pripravi kulturnih projektov in prireditev v organizaciji občine, močno vključujejo dijakinje in dijaki gimnazije, skupaj z mentorji, in prispevajo k višji kvaliteti dogodkov, kar je za mlade prednost pred na primer velikimi mesti. Gimnazijcem po najboljših močeh pomagamo tudi finančno, pri udeleževanju strokovnih ekskurzij in izmenjav, skozi katere pridobijo nova znanja in dobijo vpogled v dobre prakse iz drugih okolij. Občina je tudi članica regionalnega centra Zveze organizacij za tehnično kulturo, v dejavnosti centra se lahko brezplačno vključujejo osnovnošolci in srednješolci ter študenti in mentorji.

Pomagamo tudi s skrbjo za boljše pogoje za učenje. Zato smo uredili nov vrtec v Cezanjevcih, izdelali bomo novo šolo in telovadnico ter prizidek vrtcu v Ljutomeru. Prav tako je smiselno, da združimo dejavnost osnovne in glasbene šole na isti lokaciji, kar je smiselno, varno in logistično bolj enostavno, da učitelji pridejo tja, kjer so že otroci in ne obratno.

Zato, da se po šolanju vrnejo, je pa potrebno več, kot vedenje, da jih podpiramo. Predvsem je to vprašanje po eni strani priložnosti za dobro zaposlitev v stroki, za katero so se izobraževali, in po drugi stvar tega kaj ponuja okolje, kakšne dejavnosti za otroke so na voljo, rekreacijo, preživljanje prostega časa. Pomembno je tudi, da se imajo kam priseliti nazaj v domači kraj, a na svoje. Enako šteje, da jim damo priložnosti v društvih, v javnih vprašanjih, da nas ni strah pogovarjati se o novostih in jim privoščiti uspeh.

Občina zato že vrsto let dela na čim boljših pogojih za gospodarstvo (več v odgovoru spodaj) in podpira društva. Tesneje smo se povezali z obrtniki in podjetji, oblikovali obrtno-podjetniški strateški svet kot posvetovalno telo in dodali gospodarski pogled k občinskim odločitvam. Ukrepi prinašajo rezultate. Puchova poslovna se je zapolnila, načrtuje se širitev. Podobno je z novo stanovanjsko sosesko.

Pri spodbujanju zaposlovanja je poleg razvoja okolja, v katerem se podjetja dobro počutijo in lažje širijo in se vežejo na naš prostor, pomagamo tudi s konkretnimi ukrepi občine. Od tega, da se sofinancirajo javna dela na občini, režijskem obratu ali v neprofitnih organizacijah, ko se v njih vključuje veliko mladih, do omogočanja pripravništva, kadrovskih štipendij in s tem povezane prve zaposlitve. Za spodbujanje podjetništva se na pobudo obrtno-podjetniškega strateškega sveta razpisujejo spodbude za razvoj malega gospodarstva in podjetništva, kjer so v skladu z razpisom mladi kategorija vlagateljev, ki so prednostni upravičenci. Podporo jim zagotavljamo tudi skozi dejavnosti Pomurskega tehnološkega parka. Pokritost občine s hitrim (LTE) mobilnim internetom je tudi prednost za vse, ki se odločijo delati na daljavo, od doma, kar je vedno bolj možno za strokovnjake informacijskih tehnologij in ustvarjalnih industrij.

Občina je podpisala pismo o nameri za povečanje prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenja o načelih socialnega podjetništva, kar je dopolnitev podpornih dejavnosti za podjetništvo, namenjena spodbudi zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela.

Na področju stanovanjske politike občina vsako leto objavi javni razpis za dodelitev ali zamenjavo neprofitnih stanovanj v občini. V skladu s pravilnikom, ki to ureja, so mladi in mlade družine uvrščenih kot prednostna kategorija.

Spodbuja se sodelovanje in mobilnost mladih skozi projekte mladinskih organizacij. Mladinski center Prlekije in Mladinski svet Ljutomer omogočata mladim iz občine izmenjave delovnih praks v tujini.

Občina Ljutomer je kot prva slovenska občina sprejela Prometno strategijo, ki je pilotni projekt v Republiki Sloveniji in vsebuje ukrepe za spodbujanje tudi mladih k čim več kolesarjenja in okolju prijaznega prevoza. Eden izmed ukrepov te strategije je bila tudi izgradnja brvi čez reko Ščavnico v Parku generala Maistra v Ljutomeru, ki je bil zgrajen 2014 in služi dijakom, ki se v Ljutomer pripeljejo z vlakom, za lažji dostop do gimnazije in bistveno prispeva k večji varnosti na tej poti.

Vključujemo se tudi v projekt Evropski teden mobilnosti in podpiramo spodbujanje uporabe koles in približanje kolesarske kulture otrokom ter spodbujanje zdravega načina življenja med mladimi. Vključeni smo tudi v projekt trajne mobilnost Active Travel Network.

Zelo pomembno je zagotavljanje podpore delovanju društev in mladinskim organizacijam, ki s svojimi programi spodbujajo in omogočajo športno, kulturno in drugo udejstvovanje. Zaradi reorganizacije načina, na kateri občina zagotavlja podporo društvom, iz modela javnih zavodov v neposredno pomoč, smo lahko ohranili isti raven podpore navkljub milijone manj sredstev od države. V tem duhu občina sofinancira tudi programe drugih društev (kmetijska, športna, gasilska, turistična) v katere se vključujejo tudi mladi, in zagotavlja športne objekte in površine, ki so mladim na uporabo brezplačno ali skozi vključevanje v delo društev. Skozi javnih razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih organizacij namenja občina sredstva tudi za programe, ki so namenjeni preventivi pred zasvojenostjo z drogami.

Te aktivnosti bomo v občinskem svetu podpirali tudi naprej in izvajali občinske ukrepe za mlade, ki so bili sprejeti v strategiji za mlade, navedene spodaj:
- Nagrade za izjemne dosežke mladih
- Nagrade za posebne dosežke ob zaključku osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja
- Povečanje zneska za nagrado študentom za napredovanje v višji letnik
- Sofinanciranje zaposlitev v lokalnem mladinskem svetu in mladinskem centru
- Spodbujanje zaposlovanja mladih iz naše lokalne skupnosti
- Zagotovitev deleža manjkajočih sredstev za zaposlitve mladih v javnih zavodih v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja
- Zvišanje kvote sredstev za zagotavljanje obvezne delovne prakse dijakov in študentov v občinski upravi
- Zagotavljanje zemljišč za gradnjo stanovanjskih sosesk
- Spodbujanje in sofinanciranje mednarodne mobilnosti
- Podpora projektom zdravega življenjskega sloga in športa mladih
- Izdelava spletne platforme kot splošnega info centra z informacijami za mlade.
- Pridobivanje mnenj mladih
- Pomoč pri ustanavljanju, oživitvi aktivnosti in kreiranju mladinske dejavnosti
- Vzpostavitev aplikacije za podajo elektronske vloge na javni razpis za vrednotenje mladinske dejavnosti

Predvsem pa gre pohvaliti pripravljenost mladih, da predlagajo ideje, se vključujejo v pogovore in sodelujejo pri iskanju rešitev. Zato v občini nastajajo prave stvari za vse generacije.

Andrej Vršič

Ponovno se vprašam, zakaj vprašanje »kako še«? Manj, kot imajo trenutno, jim več ne moremo dati. Najprej je treba vedeti, da so mladi uvrščeni v starostno skupino od 15 do 29 let. Od dijakov do mladih odraslih z družino. Kaj potrebujejo mladi? Ne le športnih igrišč in dogodkov za zabavo... ja, tudi to, ampak mladi si zaslužijo tudi, da je njihovo mnenje slišano in upoštevano od »odraslih«. Trenutno mladi nimajo veliko možnosti participacije, razen nekaj mladinskih društev in študentskega kluba... no, imamo tudi uradni organizaciji namenjeni mladim: mladinski svet in mladinski center, ki pa, roko na srce, si tega pridevnika ne zaslužita. Oboje ni vodeno s strani mladih, ni dostopno mladim, niti se tam ne izvajajo mladinske dejavnosti.

Zato je mladim potrebno najprej povrniti avtonomnost in pravico do lastnega mladinskega sveta, ki bo s svojimi predstavniki odločal in zastopal mnenje mladih. Poleg tega pa še mladinski center v mestu Ljutomer, ki bo namenjen resnično le mladim! Za namene druženja, izobraževanja, delavnic, koncertov in vseh stvari, ki mlade resnično zanimajo. Za vzgled si je potrebno vzeti Mladinski center v Trbovlju ali Ajdovščini, ki sta vzorčna primera, kaj vse mladi ustvarijo, če se jim le da možnost.

Starejši imajo svoj dom starejših občanov in večgeneracijski center, pustimo mladim »biti mladi«.

S to prvo fazo, da mladim damo »biti mladi« in jim prisluhnemo; pa moramo poskrbeti še za njihovo eksistenco. Potrebujejo stanovanja in službe, da lahko mirno stopijo v svet odraslosti in si ustvarijo družine. Ne morejo se večno zanašati na svoje starše, zato jim mora občina pristopiti naproti z neprofitnimi stanovanji, novimi naselji po celi občini, ne le v Ljutomeru, ter seveda z delovnimi mesti, da bodo sploh imeli možnost, se vrniti nazaj v rodni kraji. Pred dvema desetletjema se je v Ljutomer na delo vozilo ogromno število dnevnih migrantov, danes pa se vozimo v večini na delo iz naše občine. Načrtovano gospodarstvo z novimi investitorji je edini način, da zagotovimo delovna mesta. Spodbude za mlade družine? Občina naj skrbi za prihod sredstev iz glavarin tudi z naravnim prirodom novih občanov, ostale občine »nagrajujejo« novorojene občane s 500 EUR in več, pri nas le z borimi 150 EUR. Bodimo atraktivna občina z novimi ali obnovljenimi stanovanji, urejenimi naselji za gradnjo hiš, privabimo tudi mlade izven občine, da se preselijo k nam. Kaj nam pomaga tabla na občini, da smo mladim prijazna občina, če pa to dejansko nismo?

Občina mora mladim zagotavljati možnost vrnitve v domači kraj po zaključenem šolanju; za kar potrebujejo stanovanja in zaposlitve, in sicer zaposlitve z dodano vrednostjo, tudi za mlade z višjo izobrazbo. Zato potrebujemo dodatna podjetja, ki prinašajo nova delovna mesta. Javna uprava in centri se selijo v Mursko Soboto kot center regije, namesto da bi ponudili možnosti tem ustanovam tudi mi in s tem zagotovili delovna mesta, ki zahtevajo višješolsko izobrazbo. V našo občino bi lahko privabili inštitute ali raziskovalne centre. Le-tem je vseeno, kje ležijo, le da imajo zagotovljene prostorske in operativne pogoje. Mlade moramo spodbujati tudi pri modernih in inovativnih pristopih v kmetijstvu in vinogradništvu. Tudi širitev izobraževalnih ustanov je ena od variacij za nova delovna mesta za mlade, ter IT podjetniške storitve - potrebujemo samo dobre povezave z ostalimi slovenskimi regijami in tujino, ter sloves resnično mladim prijazne občine.