»Prošnja za Muro« tudi v sosednji Avstriji

Po predhodnih štirih razstavah, ki so v minulih nekaj mesecih potekale v prostorih Državnega sveta RS, v Gradu Negova, Muzeju Zrinski v Čakovcu na Hravškem ter Muzeju in galeriji Methansove hiše na Zg. Dražen Vrhu v Slovenskih goricah, so sedaj še petič odprli razstavo z naslovom "Prošnja za Muro" (Bitte für die Mur). Tokrat je razstava, s katero umetniki opozarjajo na pomen ohranjanja reke Mure brez elektrarn, na ogled v prostorih Okrajnega glavarstva Jugovzhodne Štajerske v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburgu). V navzočnosti številnih avtorjev umetnin ter ljubiteljev likovne umetnosti in reke Mure, sta mednarodno razstavo, s katero slovenski, avstrijski, bosanski in hrvaški umetniki opozarjajo na problematiko reke Mure, s svojimi nagovori, odprla Okrajni glavar dr. Alexander Majcan ter predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović, sicer kustosinja in organizatorka razstave.

Kot je ob tej priložnosti bilo slišati, s predstavljenimi deli - slikami, skulpturami in fotografijami - 27 slovenskih, avstrijskih, bosanskih in hrvaških umetnikov opozarja na problematiko izčrpavanja reke Mure ter v njenem imenu državljane in odločevalce pozivajo, naj Mura ostane muza tudi za bodoče rodove umetnikov in naravno bogastvo za življenje prihodnjih rodov. Soorganizatorka razstave, prav tako umetnica Tatjana Mijatović je še povedala: "Kraljica biološke raznolikosti je že od nekdaj navdih številnim umetnikom in želimo, da nam bo svobodna reka muza tudi v prihodnje. Po dobrih odzivih na razstavo, načrtujemo, da se bo razstava selila še na druge lokacije, tudi v Avstriji in na Hrvaškem, skozi katere Mura tudi teče."

Razstava, katere odprtje so počastili tudi: deželni poslanec Štajerske Franz Fartek, zvezdni avstrijski poslanec Walter Rauch, župan Bad Radkersburga, Heinrich Schmidlechner, koordinator kampanje Rešimo Muro, Stojan Habianič, likovni kritik Mario Berdič in drugi, je bila s strani lokalne avstrijske politike zelo dobro sprejeta. "Umetnost nas združuje, tako kot reka Mura, žal pa tega ne prepoznavajo naši lokalni politiki, saj ni bilo na odprtju nikogar iz občine Gornja Radgona, čeprav so bili povabljeni. Z razstavo slovenski, avstrijski, bosanski in hrvaški umetniki prosimo za Muro, naj še naprej teče, skrivnostna in tiha, narasla in divja, in naj prinaša življenje in sanje in naj odnaša vse, kar ni dobro; prosimo vse, ki se zavedajo pomena reke, kot je Mura, da z njo ravnajo skrajno skrbno in ozaveščeno ter da jo vsi ohranjamo za prihodnje rodove v vsej prvobitnosti. S prošnjo opozarjamo na skrajno perečo problematiko nesmiselnega izčrpavanja reke. Kraljica biološke raznolikosti je že od nekdaj navdih številnim umetnikom. Naj ne bodo zapisane besede, ponarodele pesmi in likovna dela, v katerih so se številni umetniki poklonili reki Muri, samo zgodovinski zapisi. Naj nam bo svobodna reka muza tudi v prihodnje. Umetniki se oglašamo za Muro in v imenu nje", je še dodala Mijatovićeva.

Razstava bo tako v prihodnjih mesecih na ogled v Avstriji, pozneje še na Hrvaškem. Na njej 27 priznanih umetnikov, v sliki, kipih in fotografiji sporočajo, da je Mura eden od zemeljskih biserov, zato naj ostane taka v vsej lepoti in sijaju, naj teče brez ovir ter s svojo vodo bogati življenje ob njej v vseh pojavnih oblikah. Na ogled so umetnine, ki so jih ustvarili: Duško Abramušić, Ivo Borko, Jože Denko, Erna Ferjanič, Jerneja Herzog, Robert Jurak, Ely Magos, Ignac Meden, Leopold Methans, Brane Murko, Vinko Prislan, Viktor Šest, Dana Štrucelj, Izidor Zadravec, Igor Banfi, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Stanka Golob, Rado Jerič, Zlatko Kraljić, Albert Mesner, Tatjana Mijatović, Helga Maria Niederl, Niko Ribič, Brane Širca, Mojca Vilar in Eva Žula.

Naziv razstavnega projekta Prošnja za Muro sicer izvira iz istoimenske slike Mojce Vilar, pri čemer gre za prošnjo, naslovljeno tako na boga kot na državo oziroma pristojne organe, naj se usmilijo našega predragocenega obmurskega ekosistema. Tako je skoraj večina likovnih umetnic in umetnikov tematiko uničevanja navezala na simboliko krvavitve (žrtev), ali na idilično pokrajino (devištvo), ki ji grozi uničenje v imenu gospodarskega in tehnološkega "napredka". Sicer pa lahko na razstavi poleg slikarskih del zasledimo tudi sliko s peskom, fotografijo in celo tri tematske skulpture, vrhunec otvoritvene slovesnosti pa bo predstavljal skrivnostni performans.