Mlada Murniati še enkrat z očmi preleti velik srebrni pladenj, ki se šibi pod težo mnogih malih srebrnih posodic z najrazličnejšo hrano. Ob njih je nagneteno tropsko sadje in majhne košarice iz palmovega listja s pecivom. Še dišeče palčke položi na pladenj in vse je nared. Na glavo si položi venček iz riževe slame, še zatakne lotosov cvet v lase, prime pladenj ter ga rahlo da na glavo. S svečanim korakom stopi iz dvorišča na ulico. Vsepovsod iz hiš prihajajo mlade lepotice s pladnji na glavi in gredo v templje z darovi. V mestu se poraja nov dan. Z vsakim korakom Murniati hitreje utripa srce, izpod dolgega saronga se ritmično prikazujejo lepo oblikovane noge čokoladnega odtenka. Hitro prispe do templja z vajeno kretnjo sname z glave pladenj in začne razvrščati darove, višje za bogove in dobre duhove, nižje in na tla pa za demone, zle duhove in čarovnice. Na koncu prižge še dišeče palčke se pokloni in odpravi domov. Stari Agus je že lep čas buden, zato vstane si obleče od sonca in dežja preperelo srajco nedoločne barve, nase navleče še hlače s »cvetočimi » hlačnicami in na glavo povezne star dežnikast slamnik. Počasi stopica mimo hibiskusovega grma proti svojemu riževemu polju. Ko stopa čez potoček po razmajani brvi se mu pogled ustavi na starem tempeljčku njegovega riževega polja. Hibiskusov cvet položi na tempelj in hkrati s pogledom preveri kako zori riž, nato upre pogled proti gori Agung, se zahvali bogovom in zadovoljen odhlača domov. Petnajst tisoč km daleč tam nekje v Evropi je polnoč in zvoni budilka. Zunaj je meglena turobna zimska noč. Hitro vstanem in preden se še dobro zbudim, je že vsa prtljaga v avtu, ki drvi proti letališču. Po dveurnemu letu mali avionček pristane v Amsterdamu, kjer sledi nekaj ur čakanja. Končno se vkrcamo v velikana. Garuda – nebeški voz boga Višnuja tokrat vozi preko štiristo duš. Več kot šestnajst ur neumorno plava proti otoku kjer živita Murniati in Agus. Nalahno se kot peresce spusti na zemljo, sledijo formalnosti in kratka vožnja do hotela. Murniati in Agus sta šla že zdavnaj spat in tudi mene kmalu po prihodu v posteljo zmanjka. Novo jutro in Bali – jutro sveta, kar ime otoka pomeni v balinezijščini. Je eden izmed skoraj trinajst tisočih indonezijskih otokov, otok treh milijonov Hindujcev med dvesto milijoni posebne vrste muslimanov. Smeh je vedno na obrazih ljudi, prijaznost in skromnost na vsakem koraku.Vera je vodilo skupnosti in kot hrana za ljudi. Brez vere ni nobenega dejanja. Animizem se prepleta z hinduizmom in budizmom v vero Agama Hindu Dharma z bogom Saghyang Widi Wasa, ki ga poosebljajo Brahma – stvaritelj, Višnu – ohranitelj in Šiva – razdiralec. Častijo jih vse po vrsti, še najbolj pa Šivo. Ne smejo se zameriti niti demonom, zlem duhovom in čarovnicam, kajti ponoči pridejo iz globin morja in podzemlja, se klatijo po pokopališčih in jedo otroke. Vse temelji na dveh skrajnostih od katerih je prva vedno pozitivna : gor – dol, visoko – globoko, dan – noč, zdravo – bolno, življenje – smrt… Belo oblečeni duhovniki sedijo na podstavkih v templjih in meditirajo z bogom in duhovi prednikov. Vsak kraj ima tri obvezne templje. Pura desa je v centru kraja, Pura puseh je glavni tempelj, ki gleda proti gori, Pura dalem pa je tempelj podzemlja na koncu vasi ob pokopališču, kjer kremirajo pokojnike in gleda proti morju. V deželi je deset tisoč običajnih templjev in še več kot deset tisoč družinskih templjev. Nekaj je pravih biserov. Gorski tempelj Besakih je mati vseh templjev. Razprostira se terasasto na višini tisoč devetsto metrov proti vulkanski gori Agung. Drugi biser je vodni tempelj Ulun Danu, ki kraljuje s svojimi lepimi slamnatimi strehami ob jezeru Bratan Mnogokrat je ob poplavah skoraj do polovice pod vodo. In tretji biser je Tanah Lot, tempelj na otočku, ki je ob oseki povezan s kopnim. Najlepši je ob sončnem zahodu. Balijci imajo nešteto praznikov in takrat se vse dogaja v templjih : daritve in molitve skozi katere stopijo v stik z duhovi prednikov, ples in zabava, kajti duhovi prednikov se na zemlji ne smejo dolgočasiti. Templji so tudi center kulture in umetnosti. Ljudje živijo v štirih kastah : Brahmana – duhovniki, Ksatria – visoka noblesa, ki je nekoč vladala otoku, Wesi – nižja noblesa, Sudra ali Jaba dobesedno tisti, ki ne spadajo na dvor. V prvih treh kastah je približno tri odstotke ljudi. Balijci zelo lepo ravnajo z otroki, ki so po njihovo najbližje bogu, zato se dokler ne shodijo ne smejo dotakniti tal in jih nosijo. Pred puberteto jim zbrusijo šest zgornjih prednjih zob v raven rob. Po njihovem mišljenju jim s tem uničijo šest zlobnih potez človeške narave : strast, pohlep, jezo, opijanje, nečistost in ljubosumje. Balijci so potomci Malezijcev in Polinezijcev. Skozi novejšo zgodovino so jih hoteli podjarmiti Portugalci, Španci in nazadnje Nizozemci, vendar nobenim ni uspelo. Domačini so le trgovali z njimi. Ko so Nizozemci v začetku dvajsetega stoletja stopnjevali pritisk in začeli ubijati, je velika vladarska rodbina dvakrat napravila skupinski samomor pri katerem jih je umrlo nekaj sto, so se Nizozemci pod svetovnim pritiskom morali umakniti. Otok živi naprej svoje mirno življenje. Bogastvo so začimbe in tropsko sadje ter tisočletja stara riževa polja. Bogastvo sta njihova kultura in umetnost Balijci ali Balinezijci so veliki mojstri rezbarjenja, obdelave zlata in srebra, tudi njihov batik je umetelen in dragocen. Umetnost se izraža tudi v izdelavi templjev iz lesa kamna ali opeke. Vsak kraj je za nekaj specializiran, tako, da v enem kraju rezbarijo, v drugem je kovaštvo srebra v tretjem izdelujejo templje ipd. Tradicijo in kulturo izražajo tudi skozi plese. Od osmih najbolj znanih plesov sta dva še posebej zanimiva : Barong in Kecak. Prvi je zgodba o dobrem in zlu – dvojnosti. Med mnogimi plesalci je osrednji lik čudna pošast z dvema glavama, na eni strani Barong dobri duh, na drugi pa ovdovela čarovnica Rangda. Borita se dokler dobro ne zmaga. Pri Kecaku pa sodeluje do sto plesalcev, ki prikazujejo zgodbo iz Ramajane. Zanimiva je spremljava zbora, ki z mrmranjem : kecak-cak, ustvarja neke vrste glasbo. Ples se konča v ekstazi glavnega plesalca, ki bos s plesom ugaša žerjavico. Otok Bali je vulkanskega porekla z mnogimi gorami in jezeri. Vegetacija je zelo bujna. Uspevajo riž vinska trta, vsemogoče vrste tropskega sadja, več vrst kokosovih palm in mnoge vrste začimb. Še nekaj deset let nazaj so po vsem otoku od velikih živali živeli tigri nosorogi in krokodili, danes je za njih rezerviran le še zahodni nenaseljeni džungelski del otoka, kjer je naravni park. Posebnost otoka je tudi severna obala s črno vulkansko plažo Lovina. Bogat je tudi koralni podvodni svet njihovega dela Indijskega oceana. Seveda pa so največja lepota otoka gorske riževe terase, ki se razprostirajo vse do višine dva tisoč metrov. Tam žuborijo potočki in narava kipi v bujni rasti riža, začimb, hibiskusa in vrtnic. In v to spokojno idilo življenja, dela pridnih rok ter hrepenenja po dušah prednikov, ki se bodo vrnile v telesa svojih pravnukov je pred leti udarila strašna bomba. ZAAAKAAAJ ? Kako je mogla na otok stopiti zločinska noga Al Kaide in pregnati turiste, ki so kruh Balinezijcev ? Na Baliju ni zlobe, tam ne živijo muslimani, ki bi jim lahko kdo škodil. Torej še enkrat. ZAAAKAAAJ ???