Ko cvetača tehta 3,70 kilograma...

Nekoliko spremenjena klima, predvsem bolj kot ne topli jesenski dnevi, so tudi letos postregli s številnimi naravnimi čudeži. In dokler nenavadno in prehitro pomladno cvetenje pomladnih cvetic, kot so zvončki, trobentice, vijolice..., ter tudi nekaterih sadnih dreves, ob toplih dnevih niti ne preseneča preveč, pa je še en mali čudež narave odkrila znana pomurska pedagoginja in pisateljica kuharskih knjig, upokojenka Marija Fras. Že konec minulega januarja je namreč, na svojem vrtu, ki ga z možem Marjanom vzorno ureja, saj najraje pripravlja jedi z domačo zelenjavo in vrtninami, odkrila romanesce, križance med brokolijem in cvetačo. Nič čudnega ne bi bilo, če omenjena vrtnina, ki se na vrt presaja konec maja in junija, ter dozori konec septembra in oktobra, ne bi dozorela "sredi zime". Omenjeno vrtnino Marija že nekaj let rada vzgaja, saj je zelo okusna, vsestransko koristna, in polna različnih vitaminov ter mineralov, toda nikoli si ne bi mislila, da bo svežo omenjeno zelenjavo s svojega vrta pripravljala v mesecu januarju.

Sedaj, v novembru pa je Marija spet na svojem vrtu odkrila nekoliko velikanskih sadežev cvetače, pa ne bele, temveč vijolične. Največja je tehtala kar zavidljivih 3.700 gramov, česar Marija in tudi številni drugi poznavalci še niso videli. "Dejansko kaj takega še nisem videla, čeprav cvetače gojim že desetletja, saj gre za odlično vrtnino, katero bi vsi morali nekoliko več uporabljati v svoji kuhinji oziroma prehrani. Veseli me, da mi narava s temi čudežnimi pridelki vrača za trud, ki ga z možem namenjam pri pridelavi vrtnin in sploh urejanju vrta", pove skromna Marija in nadaljuje: "Tako omenjena romanesca, kot cvetača sta izjemno vsestranski in cenjeni vrtnini iz katerih lahko pripravljamo različne jedi, kot so: juhe, rižote, solate, kot prilogo ko jo popečemo in posipamo z drobtinami, pravzaprav jih lahko pripravljamo na nešteto načinov in vedno sta odlični", še pove Marija, ki je mimogrede v minulih letih napisala veliko kuharskih knjig, ki so bile prave uspešnice. To predvsem velja za knjige z naslovi: Jedi naših babic; Prleška kuhinja; Sadje v prehrani; Dobra domača kosila; Zelenjava v prehrani; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni; Med v prehrani; Jedi na žlico; Kulinarične dobrote Prekmurja, Prlekije in Porabja...

Sicer pa, cvetača sodi med najlažje prebavljive vrste zelenjave, hkrati pa tudi ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Je ena najbolj priljubljenih in vsestransko uporabnih zimskih živil, zato je razumljivo, da pogosto kraljuje na naših krožnikih - bodisi v juhi, narastku ali enolončnici.

Cvetača vsebuje malo kalorij, veliko mineralov in je bogat vir vitaminov, zlasti vitamina K, ki je pomemben pri strjevanju krvi. Je lahko prebavljiva in odlično vpliva na prebavo in presnovo. Prav zaradi velike vsebnosti lahko prebavljivih beljakovin, je izredno primerna kot prehrana za želodčne in črevesne bolnike, za ljudi s sladkorno boleznijo in kot dietno živilo - 100 g cvetače ima 22 kalorij/94 kJ. Kot vse zeljnice tudi cvetača vsebuje veliko vitamina C (70 mg na 100 g cvetače) in folne kisline, ki je potrebna za pravilno zorenje rdečih krvničk. Vsebuje tudi veliko mineralov, najpomembnejši med njimi je kalij. Druge zdravilne lastnosti cvetače so: Odvaja vodo, pomaga pri težavah ledvic in mehurja, pospešuje nastajanje krvi, krepi imunski sistem, preprečuje okužbe, znižuje krvni tlak, zmanjšuje tveganje za nastanek raka... Cvetača spada med kapusnice (križnice) in izvira iz severovzhodnega Sredozemlja. Prve zapise o cvetači so naredili že Arabci v 12. stoletju. Danes cvetačo gojijo po vsem svetu, največ pa je pridelajo v Evropi in Aziji. Obstaja več sto vrst, v grobem pa jo delimo po barvi: bela, oranžna, vijoličasta ter zelena.

Cvetačna juha

Eno glavo cvetače očistite in razdelite na cvetove. Eno čebulo olupite in nasekljajte, tri krompirje olupite in narežite na kocke. Na polovici masla popražite čebulo. Ko postekleni, dodajte cvetačo in krompir ter še kratko popražite. Prilijte približno liter tople vode, solite, zavrite in na šibkem ognju kuhajte približno 15 minut. Juho odstavite in jo pretlačite ali zmeljite s paličnim mešalnikom. Vmešajte smetano (po želji). Še začinite s poprom in nasekljanim peteršiljem in postrezite.