Leščečki zaplesali še v Ljutomeru

Folklorna skupina Leščeček je tudi v Ljutomeru napolnila dvorano Kulturnega doma, kjer je potekal 12. Večer folklore, ki so ga letos poimenovali »Dere pride zima«. V dobri uri in pol trajajočem programu so predstavili »zimske« običaje. Konec novembra so večer predstavili že v Veržeju, kjer so prav tako napolnili dvorano.

Večer se je začel udarno - z največjim prleškim praznikom - kolinami. V postavitvi, ki jo je tako kot tudi vse ostale postavil umetniški vodja Leščečkov Marko Rus, so plesalci na zanimiv in inovativen način predstavili ta kmečki običaj. Sledili so »Barbarčjaki«, člani Otroške folklorne skupine OŠ Veržej, FS Mlodi Verženci, ki so predstavili »lazenje« na Barbarino. Družina Ivančič iz Veržeja je obiskovalce pobožala z ubranim petjem božičnih pesmi, in tako na simbolni način sporočala, da je to vedno bil in je družinski praznik. Po božiču praznujemo Štefanovo - koledarsko in v predstavi. V zimskem času je bilo še posebej veselo ob »godovnikih«, saj ljudi ni preganjalo delo zunaj in so si lahko vzeli malce več časa zase, družino in prijatelje. Tako so se sosedje in prijatelji tudi zbrali na »Štefoven grünti«, mu zapeli eno hudomušno in se z njim poveselili. Prihod novega leta je v preteklosti bil zaznamovan s koledovanjem. Koledniki so hodili od hiše do hiše in s pesmijo želeli vsega dobrega v novem letu. Prav tako so se veselili življenja in se zahvaljevali za vse dobro, kar se jim je zgodilo. Koledovali so ob novem letu, v času svetih treh kraljev in ob svečnici - ki je za Prlekijo posebnost, saj so na to koledovanje šle izključno ženske. Vse to so predstavili člani Folklorne skupine Leščeček v postavitvi »Novo leto voščimo« in dokazali, da odlično deluje tudi Vokalna skupina Leščeček, ki se trudi predvsem ohranjati prleške ljudske pesmi. Kot gostje so nastopili še Mladinska folklorna skupina Pürga od Male Nedelje. Večer so člani KD Slavka Osterca Veržej zaključili s postavitvijo »Kak pregnati zimo?«. Po dolgi zimi so si že vsi želeli toplejših dni, svetlobe in nenazadnje - dela. Tako so se še pred postnim časom zadnjič poveselili na pusta in z njim pregnali zimo. Norčavosti na ta dan ni manjkalo in velikokrat so ravno v tem prazniku ljudje našli v sebi otroka - tistega hudomušnega, nabritega in veselega.

Foto: Sara Vinkovič