Janez Tarman o ohranitveni fotografiji in procesu pripravljanja zgodbe o šakalih v Sloveniji
Minuli konec tedna je policijsko poročilo Policijske postaje Ormož navajalo tudi dogodek, ki so ga zabeležili v soboto, 26. januarja, ko so ob 11:50 bili na kraju dogodka v kraju Sodinci. Prejeli so prijavo, da bi naj neznani psi pokončali drobnico. Na kraju je po zbranih obvestilih bilo ugotovljeno, da so drobnico najverjetneje pokončali šakali. Po poročanju policije bi naj šakali pred časom ubili tudi nekaj drobnice na območju občine Podlehnik.
Na eni izmed domačij v Bodkovcih pa je šakal napadel psa in ga pokončal. Obgrizenega psa so lastniki peljali k veterinarju, kjer so potrdili sum lovcev, da ga je napadel šakal. V zadnjem času so tudi pogosta poročanja krajanov na širšem območju Podravja, kjer so že večkrat slišali šakala. Lovci zaradi povečane prisotnosti te živali, od pristojnega ministrstva pričakujejo sprejetje ustreznih ukrepov, ki bi omogočali odstrel šakalov, saj je ta sedaj prepovedan. Na to so že pred časom opozarjali tudi na enem izmed občnih zborov LD Gornja Radgona, kjer je bilo omenjeno, da se v loviščih pojavlja dodatni sovražnik srnjadi - šakal, ki po njihovem mnenju tukaj sploh ne bi smel biti.
Lovska zveza Slovenije zato opozarja, da je šakalov pri nas vse več, kar postaja problematično. Posledično je tudi predlagala uvrstitev šakala med lovne vrste divjadi. S tem namenom se že izvaja monitoring šakala, s čimer bodo lahko ugotovili, kako velika je njihova populacija.
Tudi v okviru 10. Lovskega dne pred dnevi je potekala okrogla miza, na kateri so predstavniki ključnih deležnikov izrazili uradna stališča institucij oz. ciljnih skupin, ki bodo omogočila sprejem strategije upravljanja s šakalom pri nas. Okroglo mizo si lahko ogledate v spodnjem videu, v zgornjem videu pa predavanje naravoslovnega fotografa Janeza Tarmana o šakalih v Sloveniji.
V Sloveniji se zlati šakal redno pojavlja od sredine 1980-ih let. Zaradi vojn na področju Hrvaške in Bosne in Hercegovine se je njihovo število pri nas povečalo in jih danes opažamo vse pogosteje, tudi na območjih, kjer jih prej ni bilo. Tako jih vse pogosteje videvajo na območju Ptuja, Slovenskih goric, Ormoža, Lenarta in Gornje Radgone.
Šakali so izjemno iznajdljive in prilagodljive živali, so mrhovinarji in plenilci ter so po življenjskem slogu podobni ameriškim kojotom. S svojimi dolgimi nogami in ukrivljenimi pasjimi zobmi so prilagojeni za lov majhnih sesalcev, ptičev in plazilcev, lotijo pa se tudi srnjadi, zlasti mladičev. Ker so mrhovinarji, vse pogosteje prihajajo tudi na dvorišča hiš in kmetij, kjer se odlaga različna odpadna hrana.
Več o šakalu in kako ga prepoznati, najdete na spletni strani Šakal v Sloveniji.