Nevladniki: Izsiljevanje ministra s strani energetike je nesprejemljivo

Glede na dogodke zadnjih dni v povezavi z Muro in ministrom za okolje so se odzvale nevladne organizacije, ki vodijo kampanjo Rešimo Muro!, kjer navajajo, da v zadnjih dneh v medijih beremo, da »Dravske elektrarne opozarjajo Lebna«, »energetiki so se uprli Lebnu« in podobno, »zato smo se nevladne organizacije, združene v kampanjo Rešimo Muro! dolžne odzvati, saj je pritisk energetskega lobija na ministra za okolje in prostor Lebna nesprejemljiv. Hkrati pozivamo vlado, da ministra zaščiti pred pritiski energetskega lobija, izpolni zavezo iz koalicijskega sporazuma in zaščiti interese Pomurcev«.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) in Holding Slovenske elektrarne (HSE) so pozvali ministrstvo, vlado in ostale deležnike, da naj pred končno odločitvijo za razveljavitev Uredbe za energetsko izrabo reke Mure, ki omogoča gradnjo 8 elektrran in prekinitev postopka CPVO za DPN za HE Hrastje-Mota, poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša za vse. »DEM in HSE pišejo, da so pozvali druge deležnike. Pozabili so, da smo drugi deležniki prebivalci Pomurja, ki ostro nasprotujemo gradnji HE. Bitka za Muro poteka že več kot 30 let. V kampanjo Rešimo Muro je združenih skoraj 80 nevladnih organizacij, številni strokovnjaki in znane osebnosti. Zbrali smo 77.310 podpisov pod peticijo. Razglasitev biosfernega območja Mura je podprlo vseh 16 županov, ki so na podelitvi certifikatov UNESCO v Veliki Polani povedali, da so proti hidroelektrarnam na Muri. Vlada je v koalicijski sporazum zapisala, da bo reko Muro zaščitila in da na njej ne bo hidroelektrarn,« tako našteva dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti Trate, nesmiselnost izjav energetikov o iskanju rešitve, ki bo najprimernejša za vse, in prevladi drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja voda in narave. »To je absurd in tako izsiljevanje in izvajanje pritiska na ministra Lebna in na vlado s strani energetike je nesprejemljivo in neetično, tudi do prebivalcev Pomurja,« je še dodala Bezjakova.

»Sklicevanje energetikov, da je bil preskočen postopek prevlade javne koristi ter vzrajanje, da je proizvodnja električne energije nad javno koristijo doseganja dobrega stanja voda (pitne vode) in ohranjanja narave, je absurden,« pišejo v sporočilu in nadaljujejo: »Tudi zakonodaja določa, da ima pitna voda prednost pred vsemi drugimi rabami voda. Črpališča ob reki Muri zagotavljajo pitno vodo 60.000 Pomurcem in a bi bila v primeru gradnje HE ogrožena«. »Prevlada javnega interesa proizvodnje električne energije bi tako postavila v ospredje proizvodnjo električne energije pred zagotavljanjem pitne vode in ohranjanje zdravega življenjskega okolja. Noben drugi interes ne more prevladati nad pitno vodo. Mura je žila in ledvica Pomurja, ki je ustvarila žitnico Slovenije. Energetiki bi tvegali, da uničijo pitno vodo prebivalcev, ki jih Mura oskrbuje,« je povedal Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura.

Kot navajajo, »energetiki izsiljujejo povračilo stroškov za izdelane študije in grozijo z odškodninami, kar je dodaten absurd. Koliko sredstev od 9 milijonov evrov so namenili za medijsko manipulacijo in zavajanje Pomurcev. Naj samo spomnimo na projekt Modri Jan, v tem primeru je celo Zavod RS za šolstvo pritrdil, da gre za prikrito oglaševanje hidroenergetskih projektov«. »Prav tako je zanimivo dejstvo, da bi bili zaradi neuspeha gradnje HE na Muri deležni odškodnine: to je tako, kot če bi državljan RS želel graditi stanovanjsko hišo in bi mu to upravna enota zavrnila. Ali bi si povprečen državljan RS drznil zaradi svojevoljne izbire lokacije gradnje od države terjati stroške, ker mu je zavrnila projekt?« je dodal Tuš.

DEM ocenjuje, da je Okoljsko poročilo tehnično in vsebinsko ustrezno. »DEM nima kompetenc, da bi lahko ocenjeval ustreznost okoljskega poročila. Nevladniki, ki smo stranke v postopku, ter vladne organizacije, ki podajajo mnenja in soglasja k posegu, smo že večkrat opozorili na neustreznost izdelave okoljskega poročila. Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) izpodbijamo oceno D - bistven vpliv in vztrajamo pri oceni E - uničujoč vpliv,« je povedala Andreja Slameršek, predsednica DPRS. »Kar pa se tiče omilitvenih in izravnalnih ukrepov, pa jev Sloveniji že večkrat dokazano, da ne delujejo,« je še dodala Slamerškova.

Že septembra 2011 so okoljski ministri Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in podpisali deklaracijo za razglasitev prvega petdržavnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava, znano tudi kot Evropska Amazonka. Ta pobuda je dobila podporo mednarodnih organizacij in ustanov, kot so Svetovna organizacija za varstvo narave WWF, Evropska komisija in Unesco. Medtem so vse reke v posameznih državah uradno dobile status Unescovega Biosfernega območja. Mura je ta status pridobila julija 2018. Mura v Avstriji ob meji s Slovenijo naj bi status pridobila junija 2019.

»S trdnim korakom proti dokončnemu umiku koncesije za proizvodnjo električne energije na Muri minister Leben pošilja močan signal mednarodni skupnosti, da Slovenija stoji za svojo obljubo, da skupaj s sosednjimi državami zaščiti največji naravni rečni ekosistem v centralni Evropi,« pa pravi Arno Mohl iz WWF, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava.

»Mura je biodiverzitetni zaklad v Sloveniji in pomemben del evropske naravne dediščine. Predstavlja ekološko hrbtenico za trajnostni razvoj v novem Biosfernem območju. Slovenci od svojih izvoljenih predstavnikov zahtevajo varovanje naravnih virov za zdrav vsakdanjik. S tem korakom minister Leben jasno opravlja vlogo voditelja v zaščiti naravnih virov za naša življenja in življenja naslednjih generacij«, končuje Mohl.