Štrajk: »Ne laufam na evre!«

Na tisoče mladih Slovencev je na petkovo jutro odkorakalo iz učilnic na ulice, s čimer so postali del globalnega gibanja Podnebni štrajk. Organizatorji ocenjujejo, da se je protestov udeležilo več kot deset tisoč učencev, dijakov in študentov, kar je presenetilo še največje skeptike. Mladi so ponovno dokazali, da jim je mar za okolje, v katerem živijo in opozorili na sporne politične prakse, ki jim kradejo prihodnost.

150 protestnikov v Ormožu, 200 v Slovenskih Konjicah, 400 v Novem mestu, 600 v Kopru, več kot 1000 v Mariboru in preko 9000 v prestolnici je ob simbolični uri 11.55 odkorakalo na glavne trge v boj za podnebno pravičnost in se tako pridružilo več kot tisočim protestom, ki potekajo širom sveta.

vir: https://electrek.co/2019/03/14/youth-will-strike-worldwide-for-climate-action-on-friday/

»Ni planeta B,« »Več zraka, manj raka,« »Vsi smo Greta« in »Laufam na zrak in vodo, ne na eure,« je le nekaj izmed sloganov, ki so se danes slišali iz vrst protestnikov. Opremljeni z megafoni in zgovornimi transparenti so v javnost jasno prenesli svoje vizije o boljši, zeleni in prijaznejši prihodnosti, ker politični svet odraslih nanje prepogosto pozablja. Jure Šeško dodaja, da bi vlada morala poslušati ljudstvo in dvakrat premisliti preden poseže po reformah in ukrepih, ki pustošijo svet in polnijo (njihovo) denarnico, Melani Erjavec iz Radenec pa kliče k akciji s sloganom: »Čas je zdaj.« Zahteve mladih za podnebno pravičnost so jasne:

1. Zahtevamo takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo.
2. Zahtevamo ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije.
3. Zahtevamo ukrepe za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane, polnovredne in pretežno rastlinske prehrane ter povečanje samooskrbe na državnem nivoju.
4. Zahtevamo vključitev celostne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja.
5. Zahtevamo ukrepe za spodbujanje kvalitetnih in dostojnih zelenih delovnih mest.
6. Zahtevamo pravično krožno gospodarstvo, ki ne temelji izključno na zasledovanju rasti bruto domačega proizvoda, temveč upošteva tudi alternativna merila resničnega razvoja družbe.
7. Zahtevamo ukrepe za spodbujanje trajnostne, okolju in ljudem prijazne potrošnje in proizvodnje ter skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri.
8. Zahtevamo ukrepe za ohranjanje in povečevanje biotske raznolikosti ter obnavljanje naravnih habitatov.
9. Zahtevamo dostopen, učinkovit in zelen javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
10. Zahtevamo, da se bremena prehoda v nizkoogljično družbo pravično razporedi - stroške prehoda naj nosijo tisti, ki so krizo primarno povzročili in ne šibkejše družbene skupine.

Skupnost Mladi za podnebno pravičnost na družbenem omrežju Facebook povezuje že skoraj 3000 isto mislečih, ki so današnji petek namenili spreminjanju prihodnosti. Zavedati se je potrebno, da okoljska problematika ni problem mladih, temveč problem vseh nas. Dejstvo pa je, da bo posledice napačnih odločitev današnjih voditeljev nosila mladina in njeni zanamci.

Podnebno gibanje zajelo tudi Prlekijo

Ob 11. 55 se je več kot 150 šolarjev in njihovih podpornikov zbralo pred Gimnazijo Ormož in po ulicah krenilo na Kerenčičev trg, kjer je bil vrhunec shoda. Dogodek je popestril Aljoša Širovnik Vičar, član Civilne iniciative Ormož, ki je v govoru podprl mlade, da opozorijo vse generacije, predvsem pa državno oblast na nujnost ukrepanja za zaščito narave. Predstavnica Gimnazije Ormož, predstavnica osnovne šole Ormož, predstavnica osnovne šole Središče ob Dravi, predstavnik gibanja Gradimo prihodnost skupaj (GPS), član Gibanja za Muro in slovenske reke ter član Civilne iniciative Ormož so poudarili, da se sprememba začne pri nas samih in udeležence pozvali k odgovornejšemu ravnanju - lokalno nakupovanje, podpiranje domačih kmetov in obrtnikov, vestna uporaba avtomobila ter poleg mnogih drugih še recikliranje in zmanjšanje odpadkov.

Shod v Ormožu

"Vlada mora začeti gledati na bodoče rodove in jim dati možnost živeti v lepem in čistem okolju, tako kot ga je imela možnost doživeti tudi sama." David Lukner, 21 let, Ormož

Ozaveščenost in zaskrbljenost o sivi prihodnosti, ki se nam obeta s statusom quo, in je sprožilo mednarodno gibanje za dosego podnebne pravičnosti, Prlekije ni prvič postavilo na bojno črto za okolje. Podobna mobilizacija družbe se je zgodila že lansko leto z najrazličnejšimi akcijami in peticijami proti hidroelektrarnam na reki Muri. Ta zgodba še zdaleč ni končana, saj naslednji petek štrajkamo za Muro. Protestniki bodo 22. marca, ob pol enajsti uri pred Državnim zborom Republike Slovenije, javno zahtevali potrditev o razveljavitvi uredbe za gradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri.