Košnja, psi in prostoživeče divje živali

V teh dneh se kmetje in lastniki travnikov kljub za košnjo in sušenje travinja neugodnemu vremenu odpravijo na travnike, kjer pa velikokrat naletijo na mladiče prostoživečih divjih živali v visoki travi. Gre največkrat za mladiče srnjadi, zajcev in ptic, ki gnezdijo na tleh, pa tudi za mladiče nekaterih drugih živalskih vrst.

Zato predvsem lovci in kmetijski strokovnjaki naprošajo izvajalce košnje, da so zato še posebej previdni pri tem opravilu, saj žal še vedno vse preveč mladičev divjih živali konča pod rezili kos in kosilnic, kar pa bi bilo z malce več žrtvovanega časa in previdnosti zlahka mogoče preprečiti in sicer predvsem s poprejšnjim pregledom travnika, kjer naj bi kosili, pa tudi s pravilnim načinom košnje ali že poprej postavljenimi strašili in napravami za odganjanje divjadi. Tako izvajalce košnje pozivajo, da naj le-ta poteka iz sredine travnika navzven, saj imajo živali, ki se skrivajo v visoki travi v tem primeru dovolj časa in možnosti za neoviran umik na varno. Če pa košnja poteka v obratni smeri - torej od roba travnika proti sredini - pa se živali ponavadi nagonsko pritajijo v sredini travnika, kar pa se ponavadi tragično konča, ker nimajo možnosti za umik. Posebej pomembno pa je, da se najdenih mladičev ne dotikajo, saj jih bodo matere zaradi tega najverjetneje zavrgle. V tem primeru je potrebno območje okrog mladiča pustiti nedotaknjeno oz. nepokošeno.

Psi naj bi na leto v Sloveniji pobili kar okoli 1.600 divjih živali

Druga nevarnost za mladiče divjih živali in tudi za že odrasle živali pa so tisti neodgovorni lastniki psov, ki svoje hišne ljubljence pri sprehodu v naravi velikokrat pustijo prosto tekati naokoli nepripete ali pa celo povsem brez nadzora, kar pomeni, da psi nekontrolirano pobijajo in preganjajo divjad, predvsem nemočne in nedorasle mladiče (lahko pa so nevarni tudi ljudem), pa čeprav tudi to leto lovci s postavljenimi tablami po gozdovih in poljih ter tudi po medijih opozarjajo na to problematiko, ki je žal kljub vsem ukrepom čedalje bolj pereča. Psi naj bi namreč na leto v Sloveniji pobili kar okoli 1.600 divjih živali, kazen z lastnike psov, ki preganjajo ali pokončajo divjo žival, pa znaša 1200 evrov, saj se pes po zakonu v naravi ne sme gibati brez nadzora. Glede na število pobitih živali pa so zgleda kazni še vedno prenizke, kakor tudi ozaveščenost lastnikov teh psov. V zvezi s tem morda velja omeniti še, da srnjega mladiča lahko pokonča že pes manjše rasti, zato ni pomembno kakšne pasme ali rasti je pes, vsak se v naravi mora gibati izključno pod popolnim nadzorom lastnika oz. vodnika.

Treba se je zavedati, da narava in vse kar razumemo pod tem pojmom ni naša last in ne naša pravica, da z njo ali v njej počnemo kar nas je volja, je pa dolžnost vseh nas, da z njo ravnamo spoštljivo in obzirno ter da upoštevamo navodila in priporočila vseh tistih, ki si vsakodnevno prizadevajo za to, da bi jo čimdlje ohranili v takšnem stanju kot je ali jo celo izboljšali.