Ljutomerski Socialni demokrati za postavitev varnega helioporta

Ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) je pred kratkim v mariborski klinični center iz Ljutomera prepeljala nenadno obolelo osebo, katere zdravstveno stanje je zahtevalo bliskovito odzivnost obeh ekip, tako helikopterske kot tiste iz NMP ZD Ljutomer. Že najmanjši tresljaji ali sunki bi lahko usodno vplivali na obolelo osebo, zaradi česar so člani ekip izdatno pozornost namenili transportu osebe na sam helikopter, ki je pristal na ozemlju ljutomerskega hipodroma.

Teren mora biti povsem raven

»Teren, po katerem ekipe na helikopter prenašajo poškodovane in osebe, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, mora biti povsem raven,« opozarja ljutomerski zdravnik Jurica Ferenčina, član HNMP. »Mora biti tudi ustrezno zavarovan ter varovan,« dodaja podpolkovnik Igor Lanišnik, poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske.

Ker v Ljutomeru, kamor helikopter Slovenske vojske prileti vse pogosteje - včasih celo večkrat na dan - , pristajališče ni ustrezno urejeno in ker se na hipodromu letos obeta umestitev oroševalnikov terena, ki bodo preprečili dvigovanje prahu predvsem proti stanovanjskemu naselju ob hipodromu, so ljutomerski Socialni demokrati (SD) preverili, kaj lahko glede zagotovitev ustreznega helikopterskega pristajališča storimo v občini.

»Skupaj s predstavnikom helikopterske eskadrilje SV in ob prisotnosti zdravnika, ki deluje znotraj sistema nudenja HNMP smo člani ljutomerske SD obiskali občino Trbovlje, ki je lani v prostor umestila primeren, ustrezen heliodrom,« pravi občinski svetnik Dejan Karba in dodaja: »Projekt, ki so ga v trboveljski občini zmogli realizirati pod predračunsko vrednostjo smo si natančno ogledali in ga skupaj s predstavnikom HNMP dodobra pretresli iz vidika naše, ljutomerske situacije«.

Okoli 25 tisoč evrov za pristajališče

Poleg betonske naletne površine, ki mora (odvisno od teže helikopterja) prenesti veliko točkovno obremenitev, je pri varnem in ustrezno urejenem helikopterskem pristajališču pomembna tudi asfaltirana dovozna rampa. Kot nam je razložil Damjan Bogdan, predsednik območne organizacije SD Prlekije, »mora biti na tej rampi dovolj prostora, da se reševalno vozilo lahko obrne, prav tako pa mora poleg ustrezne vetrovne signalizacije ograjeni helioport zagotavljati tudi gasilni boks s pripomočki za gašenje«.

Lokacijo, kjer bi ljutomerska občina ob izdatni finančni participaciji države lahko postavila ustrezno helikoptersko pristajališče, so v SD že zbrali. Karba pojasnjuje, da so lokacijo dorekli tako pri pilotih SV kot z osebjem ZD Ljutomer in z uporabniki površin, kjer bi naj stalo pristajališče. »Ker je zemlja v lasti Občine, mora prek občinskega sveta zeleno luč projektu prižgati tudi Občina,« opozarja sogovornik in dodaja, da nasprotovanj ideji SD ne pričakuje: »Ko je govora o medčloveški pomoči in ko gre za reševanja življenj je enotnost samoumevna. Ne predstavljam si, da bi kdo od svetnikov ali iz občinskega aparata lahko nasprotoval postavitvi varnega in za uporabnike ljutomerskega zdravstvenega doma več kot nujnega pristajališča za helikopterje nujne medicinske pomoči, ki ne bi smelo stati več, kot 25.000 evrov«.

Helikopter za let v povprečju potrebuje med 7 in 8 minut

Helikopter Slovenske vojske, ki zvečine izvaja nujno helikoptersko medicinsko pomoč, za let iz Ljutomera do prvega kliničnega centra, v Maribor, v povprečju potrebuje med 7 in 8 minut. Poleg tega in poleg preverjene bliskovite odzivnosti ekip, je tovrstna pomoč za uporabnike ljutomerskega Zdravstvenega doma dobrodošla predvsem zaradi tega, ker domača nujna medicinska pomoč po tem, ko poškodovanca oz. posameznika, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, izroči helikopterski ekipi nujne medicinske pomoči, ostane doma oz. ostane na razpolago domačinom.

Med tem, ko so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske leta 2008 opravile 286 intervencij, so v lanskem letu posredovale kar 654-krat: od tega 387-krat zaradi nudenja helikopterske nujne medicinske pomoči.

V zadnjih desetih letih je Slovenska vojska sicer opravila 2668 intervencij, prepeljala 2759 poškodovanih ali obolelih in pri tem naletela 3353 ur.