Dvorano v Državnem zboru bi poimenovali po Prleku, Matiji Slaviču

Ob 60. obletnici poslopja Državnega zbora so začeli s prenovo male dvorane, v kateri deluje tudi Državni svet in je bila leta 1969 opremljena z eno prvih elektronskih glasovalnih naprav na svetu. Predsednik Državnega zbora (DZ) mag. Dejan Židan je ob tem predstavil prenovo, ki je bila potrebna zaradi nefunkcionalnosti in je tudi zadnji del parlamenta, ki ni bil v celoti obnovljen.

Kot je ob tem med drugim povedal Židan, se je v DZ-ju pojavila želja, da najpomembnejše dvorane v parlamentu poimenujejo. Poslanci, združeni v Klub pomurskih poslancev, bodo vsem poslanskim skupinam pisno predlagali, da malo dvorano imenujejo po Matiji Slaviču, ki je po Židanovih besedah "verjetno najbolj odgovoren za to, da je pred 100 leti prišlo do priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu". Veliko dvorano pa bi poimenovali po starosti slovenske politike Francetu Bučarju, nekdanjem predsedniku Skupščine RS-ja. Za poimenovanje dvoran je sicer potrebno širše soglasje poslancev.

Matija Slavič zaslužen, da Prekmurje danes spada pod slovenski teritorij

Dr. Matija Slavič je bil rojen leta 1877 v Bučečovcih, za naše kraje je v svojem delovanju pustil poseben pečat, predvsem pa se je skupaj s številnimi duhovniki iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo k matičnemu narodu, Sloveniji. Slavič se je namreč leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu, kjer je v znanstveni razpravi utemeljil zahtevo za priključitev Prekmurja k matični domovini, kar se je tudi 19. avgusta 1919 uresničilo. Letos slavimo 100-letnico.

Sicer pa je dr. Matija Slavič študiral teologijo, bil je duhovnik in dekan, prevajalec, politik, diplomat in domoljub. Kot duhovnik je znal več jezikov, med drugim je govoril latinsko, grško, hebrejsko in francosko. Sodeloval je pri izgradnji Univerze v Ljubljani, bil je njen rektor, sodeloval pa je tudi z arhitektom Jožetom Plečnikom. Pred leti so mu v središču Križevcev pri župnijski cerkvi postavili doprsni kip ter se mu tako domači Prleki, katere je imel neizmerno rad, oddolžili. V občini Križevci se Matiji Slaviču tudi vsako leto poklonijo s Slavičevim večerom. Pred dvema letoma je na večeru bil gost profesor zgodovine Franci Čuš, ki je takrat med drugim izpostavil narodno zavest, ki jo je imel dr. Matija Slavič, da se je boril za Slovence in da je prav on zaslužen, da tudi Prekmurje danes spada pod slovenski teritorij. Govornik je bil tudi mnenja, da je dr. Slavič premalokrat omenjen kot velika osebnost, saj se nikjer po njem ne imenuje nobena ulica, niti mu v Prekmurju ni bil postavljen kakšen doprsni kip.