Darovi narave, katerih ne znamo ceniti, še manj pa ustrezno ovrednotiti?

O strmi demografski rasti, zahtevi po gospodarski rasti, posledičnem izumiranju živalskih vrst, ohranitvi narave, Ormoških lagunah, njihovem potencialu in še mnogočem je v ormoški knjižnici v četrtek, 1. avgusta, na Četrtkovih zelenih popoldnevih spregovoril Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo Ormoških lagun.

V poplavi okoljevarstvenih dokumentarcev, knjig, razprav, člankov, predavanj in podobnega opozarjanja, kako s svojim ravnanjem uničujemo naravo, je dandanes že skoraj težko najti nekaj, kar bi res pritegnilo našo pozornost in bi temu z zanimanjem prisluhnili, pa tudi želeli sodelovati v razpravi, želeli pripomoči nadaljnjemu razvoju projekta, se zavedali njegove pomembnosti. Četrtkovemu predavanju v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož je to uspelo.

Dominik Bombek se je ob obisku ormoške knjižnice izkazal za izvrstnega predavatelja, nam tematiko biotske raznovrstnosti ter izumiranja živalskih vrst predstavil na ravni, ki nam je blizu - na našem domačem območju, naravnem rezervatu Ormoške lagune. A če je kdo pričakoval samo črnogledo predavanje o tem, kam pluje naša družba, kako zastrupljamo sebe in naravo, v kateri živimo, je verjetno bil razočaran. Tisti, ki smo pa bili prisotni, pa to zagotovo nismo bili. Razveseljivo je bilo slišati, da lagune letno obišče okrog tisoč obiskovalcev v obliki organiziranih skupin, ki želijo vodenje ter informiranje, veliko izmed teh je predvsem šolarjev, ocena obiskovalcev, ki Ormoške lagune obiščejo posamično oziroma brez vodenja, je pa na letni ravni kar pet tisoč posameznikov. Ravno tako o razvoju naravnega rezervata same pozitivne besede, prirastu živali, njihovi koristnosti in rezultatih, izredni pestrosti živalskih vrst, ki jih je moč najti tam ...

Seveda se tudi Ormoške lagune soočajo s težavami: s skorajda neobstoječo infrastrukturo - ni elektrike, razen te, ki jo pridelajo sami s pomočjo sončne energije, ni pitne vode. Vprašanje kakšen bo vpliv vzhodne obvoznice na lagune? Financiranje, kot vsepovsod težava, a kot je poudaril Bombek, se je posluh občine tudi na področju naravnega rezervata in njegovega potenciala z lanskoletno zamenjavo vodstva povečal in se pričel spreminjati v pozitivni smeri. A kot vse spremembe bo tudi ta potekala počasi.
Bilo nam je v veliko veselje gostiti predavatelja, ob katerem sta dve uri predavanja in pogovora, ki mu je sledil, minili, kot bi mignil, in prepričani smo, da se bo z veseljem na naše povabilo, ki bo zagotovo prišlo, odzval tudi v prihodnje s še več dobrimi novicami za ormoške konce.

Do takrat pa v razmislek: koliko je vreden kisik, ki ga dihate? Koliko čista voda, ki jo pijete? Kot pravi Dominik Bombek, ko bomo enkrat znali to preračunati kot del bruto domačega proizvoda (BDP), šele takrat se bomo zavedali, kakšno bogastvo imamo in kaj je pravzaprav potrebno naše prave pozornosti. Ali pa bomo še naprej uničevali tako rastlinstvo kot tudi mikroorganizme ter živali, ki pravzaprav skrbijo, da te - morda danes še ne tako dragocene, v prihodnosti pa zagotovo - dobrine sploh imamo?

Vabljeni, da se nam pridružite še na naslednjih dveh Četrtkovih zelenih popoldnevih v Knjižnici Ormož, predavatelju, ki je poskrbel za izredno zanimivo, poučno in pozitivno predavanje pa iskrena hvala za njegovo družbo, pa tudi, navkljub vsem hudim posledicam za naravo okrog nas, optimističen pogled na našo prihodnost.

Besedilo: Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož