Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala (skoraj) celotno Prlekijo

O ustanovitvi pokrajin se v naši državi govori že od samosvojitve, pokrajine so zapisane tudi v ustavo, a še do danes niso ustanovljene. V preteklosti je bilo že več poskusov in osnutkov. Predlogi so bili različni z različnim številom pokrajin, predlagalo se je, da bi pokrajin bilo šest in bi mejile kot škofije, šli smo tudi na posvetovalni referendum, kjer smo posvetovalno glasovali o imenu pokrajin. Pri nas smo glasovali o imenu pokrajine Pomurska ali Prekmursko-prleška. Tistih naj bi bilo takrat dvanajst.

Pobuda o ustanovitvi pokrajine Pomurje

A pokrajin še tudi v letu 2019 nimamo, v zadnjem času pa se je v deželi ob Muri, predvsem iz prekmurske strani pojavila pobuda, da bi ustanovili Pomursko pokrajino, ki bi zajemala 27 t.i. pomurskih občin in se ujema s Pomursko statistično regijo. Pobudo je v začetku leta podal dolgoletni župan obmejne prekmurske občine Dobrovnik Marjan Kardinar, ki je takrat predlagal, da kot prvi kar sami ustanovimo svojo pokrajino. A so takrat na ministrstvu za javno upravo pojasnili, da to ne bo šlo, saj je pokrajine treba ustanoviti na celotnem območju Slovenije z zakonom, ki ga lahko sprejme le državni zbor z dvetretjinsko večino glasov. Vseeno so nato pomurski župani na redni seji sveta pomurske razvojne regije pod posebno točko dnevnega reda spregovorili o tej pobudi, da bi zaradi zamujanja države kar sami ustanovili pokrajino Pomurje z vsemi njenimi ustavnimi pristojnostmi, strukturami in financiranjem. Pri tem je šlo predvsem za simbolno dejanje.

Več o prleškem narečju in mejah Prlekije

Večina predlogov pokrajin do danes, vključno z zgoraj omenjenimi, je Prlekijo, ki je geografsko sicer težje določljiva, "presekalo" na pol, saj sta kot po pravilu dve največji prleški središči, Ljutomer in Ormož, vedno ostali vsaka v svoji pokrajini (predlogu pokrajine). A bi se to po trenutnem predlogu pokrajin, ki je plod skupine strokovnjakov, lahko spremenilo.

Vzpostaviti enakopravnejši dialog med Ljubljano ter ostalim slovenskim zaledjem

Na podlagi iniciative predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšce ter predsednikov Skupnosti občin Slovenije dr. Aleksandra Jevška, Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja ter Združenja mestnih občin Slovenije mag. Gregorja Macedonija je skupina strokovnjakov, ki jo vodi izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik s Pravne fakultete Maribor, na podlagi 121., 140. in 143. člena Ustave RS pripravila osnutek Zakona o pokrajinah in osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin je bil oblikovan na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal dr. Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Z osnutkoma skupina strokovnjakov, ki pri projektu ustanovitve pokrajin sodelujejo "pro bono", predlaga teritorialne členitve Republike Slovenije na pokrajine, ureditev pravnega statusa pokrajine, področja nalog pokrajine, organizacijo pokrajine, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela urejanja financiranja pokrajin, statut pokrajine in pokrajinske predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine, naloge pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela pokrajin.

Z ustanovitvijo pokrajin želijo vzpostaviti enakopravnejši dialog med Ljubljano kot centrom politične, upravne, gospodarske in finančne moči ter ostalim slovenskim zaledjem, tako v mestih kot na podeželju, saj je premočna decentralizacija lokalne oblasti omogočila premočno centralizacijo države.

Enajst pokrajin

Pokrajin bi bilo enajst, kar utemeljujejo z enajstimi mestnimi občinami kot urbanimi centri, v katerih že obstajajo ustrezne občinske infrastrukturne, gospodarske in demografske povezave. Iz predloga zakona o ustanovitvi pokrajin je razvidno, da bodo sedeži pokrajine, pokrajinskega sveta in sveta občin v različnih krajih po pokrajini. V Vzhodno Štajerski pokrajini, kamor je uvrščena tudi občina Ljutomer, bi sedež pokrajine bil na Ptuju, v Ormožu sedež pokrajinskega sveta in v Ljutomeru sedež občin. Po enakem ključu bi bili sedeži tudi v ostalih pokrajinah, v različnih krajih, izjema je le Ljubljana, ki bi imela vse v prestolnici, saj je samostojna pokrajina.

V Sloveniji bi tako imeli Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Križevci, Ljutomer, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Razkrižje, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Veržej, Videm, Zavrč in Žetale, kar bi zajemalo večji del Prlekije. V tem primeru bi izven meja pokrajine ostale "prleške Atene" - občina Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, katere južni del po leksiki in dialektu spada pod Prlekijo ter okolica Cerkvenjaka in Benedikta.

V oktobru razprava o ustanovitvi pokrajin

Na podlagi predlogov pokrajinske zakonodaje bodo predsedniki v mesecu oktobru 2019 opravili razpravo o ustanovitvi pokrajin v Republiki Sloveniji. Cilj projekta je ustanovitev pokrajin z namenom uvedbe učinkovitega in preglednega upravljanja za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo ter zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja. Osnutka sta objavljena na spletni strani pokrajine.si, kjer pozivajo tudi občine in zainteresirano javnost za pripravo pripomb in dopolnitev k osnutku obeh zakonov.