»Carski praženec« gasilcem navrgel 550 evrov
Slovenec Zdravko in Avstrijec Gerhard razstavljata v hotelu Kaiser von Österreich
Slovenec Zdravko in Avstrijec Gerhard razstavljata v hotelu Kaiser von Österreich
Na pobudo vodstva hotela Kaiser von Österreich v Radgoni (Bad Radkersburgu) so v omenjenem hotelu, v navzočnosti številnih obiskovalcev z obeh strani reke Mure, iz Avstrije in Slovenije, na prav poseben način, obeležili častitljivo 50. obletnico Mostu prijateljstva med obema Radgonoma. Mimogrede so most med dvema Radgonama (Slovenija - Avstrija), zgradili in slavnostno odprli (predsednika Tito in Jonas) davnega 12.10.1969. V ta namen smo tokrat bili priča odprtja razstave dveh slikarjev z obeh bregov reke Mure, ki se že desetletja srečujeta na slikarskih kolonijah in razstavah. S svojimi deli se namreč predstavljata Gerhard Guttmann iz Deutsch-Haseldorfa v Avstriji, in Zdravko Dolinšek iz Radencev.
Umetnika delita ljubezen do vedut in figuralike, pa tudi nekatere svoje vzornike. Številno slovensko in avstrijsko občinstvo, med katerim so bili tudi najvidnejši predstavniki lokalne (žal samo avstrijske) oblasti, je pozdravil mag. Josef Sommer, nekdanji župan, trenutno podžupan Bad Radkersburga. Ob glasbenih vložkih godalne skupine Glasbene šole Bad Radkersburg, pa je moderator predstavil oba slikarja in njuno delo: Gerhard Guttmann se že od začetka osemdesetih let posveča slikanju, v katerem prevladujeta akril in akvarel. V zadnjem času pa se umetniško izraža tudi s kiparstvom. Svoja znanja in izkušnje je ljubiteljski slikar pridobival od svetovno znanih mojstrov kot so Bernhard Vogl, Avand Krayern, Herman Nitsch, Giselbert Hake. Guttmann je član Štajerskega umetniškega združenja, Likovnega društva Gornja Radgona in že 25 let aktivno sodeluje na tradicionalni mednarodni likovni koloniji Vinogradi obeh bregov Mure.
Zdravko Dolinšek, ki se je poklicno ukvarjal z oblikovanjem nakita, graverstvom in zlatarstvom, se ljubiteljsko posveča likovnemu raziskovanju in ustvarjanju že prek 6 desetletij. Podobno kot njegov avstrijski kolega je navdušeni avtodidakt svoje znanje z večernih seminarjev na Likovni akademiji in samostojnim študijem svetovnih vzornikov nadgrajeval z izkušnjami, ki si jih je pridobival z udeležbo na številnih domačih in mednarodnih slikarskih kolonijah. Dolinšek je član več likovnih društev in ima za seboj že številne skupinske in samostojne slikarske razstave. Da je umetnost univerzalni jezik, ki gradi mostove med različnimi ljudmi, sta slikarja občinstvu tudi nazorno dokazala na samem dogodku. Gostitelj razstave ju je namreč izzval, da na temo »Cesar« v 15 minutah ustvarita sliko, ki so jo nato na duhovit in hudomušen način dražili, izkupiček (550 €) pa dobrodelno namenili domačemu gasilskemu društvu. Slika z naslovom Cesarski praženec katero je kupil prav omenjeni gostitelj - mag. Josef Sommer, bo krasila obednico hotela, v katerem bodo dela obeh avtorjev na ogled vse do letošnjega božiča. Ob koncu odprtja razstave pa so organizatorji poskrbeli za bogato pogostitev vseh prisotnih, sicer ne s pražencem, a vseeno z odlično kulinariko in pijačo.
Most prijateljstva - 50 let!
Mesti Gornja Radgona in avstrijski Bad Radkersburg od nekdaj povezuje most čez reko Muro. Poleg čisto gospodarskega in ekonomskega pomena ima za obe mesti predvsem simbolni pomen, saj označuje geografsko, sociološko in jezikovno povezanost obmejnih mest. Skozi dolga stoletja je obe današnji Radgoni (nekoč skupno mesto) povezoval skromen lesen most, preko katerega je potekala trgovina s soljo, železom, vinom, žitom, živino in drugim blagom širom po deželah. Čez ta most je prišel madžarski kralj Matija Korvin, prav tako škof Brenner na svoji protireformacijski poti. Radgonski huzarji so čezenj odjezdili na svoji poti v Galicijo in Nemci so preko njega vdirali v tedanjo Jugoslavijo. Ob poplavah in visoki vodi ter požarih je bil most večkrat uničen. Na sredini mostu je od davnih časov stal lesen križ, na njegovem začetku, na levem bregu, pa mitnica, kjer so vse do leta 1901 pobirali mostnino.
Stari leseni most med Radgonama so po izredno hudem zimskem mrazu, februarja 1929, ob odjugi nakopičene gmote ledu uničile in tovorni promet na tej lokaciji je bil pretrgan. Potniški promet so opravljali čolnarji, graditelji z obeh strani pa so se trudili vzpostaviti začasen most, vendar brez uspeha. Iskanje trajnejše rešitve je pripeljalo do odločitve, da se zgradi nov, armirano betonski most z rebrasto ploščo na dveh stebrih s skupno dolžino 85 m in širino 8 m. Svečana otvoritev je bila 9. februarja leta 1930. Z jugoslovanske strani je bil slavnostni otvoritelj ban Dravske banovine v Ljubljani ing. Sernec, z avstrijske pa zvezni kancler dr. Schober. Prvi betonski most na reki Muri so porušili nemški vojaki pri svojem umiku leta 1945. V letu 1952 je bil vzhodno od porušenega mostu postavljen pomožni most sistema Bailey na dveh dvojnih lesenih kozah. Leseni podporni kozi sta z leti dotrajali in stanje je postalo zaskrbljujoče.
Slabo stanje mostu je bilo povod za načrte o nujni skupni graditvi novega mostu, ki bi še olajšal gospodarske in tranzitne stike ter meddržavno sodelovanje pri ubranitvi pred poplavami, požari, itd. Tako je bil leta 1969 zgrajen nov betonski most, ki sta ga, kot znak prijateljstva med Avstrijo in Jugoslavijo, 12. oktobra 1969 odprla tedanja predsednika držav Franz Jonas in Josip Broz Tito. Most je dolg 111 in širok 13 metrov. V 40. letih ni bil deležen večjih popravil, zato sta se Avstrija in Slovenija pred desetimi leti dogovorili za večjo skupno sanacijo...
